Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (66.848-66.947)

  1. šestopę̑rnica, f. 1) die Keule, der Streitkolben, Meg., Dict., Mur., Guts.- Cig., Jan., Hip. (Orb.); — 2) = netopir, Frey. (F.).
  2. šestoròb, -rǫ́ba, adj. sechskantig: šestorobe hišice čebelnih matic, Levst. (Beč.).
  3. šestoròk, -rǫ́ka, adj. sechsarmig, Cig.
  4. šestošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der sechsten Classe, der Sextaner, nk.
  5. šestovílast, adj. lümmelhaft, Z.; albern, Dict.; thöricht, C.
  6. šestovı̑łəc, -łca, m. der Lümmel, Z.; = teleban, C.
  7. šestovíliti, -ı̑lim, vb. impf. wanken, wackelnd oder wankend einhergehen, Dict., C.; übhpt. ungeschickt einhergehen, LjZv.
  8. šestovílọ, n. 1) = šestilo, der Zirkel, Z., Hip. (Orb.); — 2) der Dumme, C.
  9. šestovȓstnik, m. die sechszeilige Gerste, Cig., Štrek., Notr.
  10. šę̑stred, num. = šestdeset, Kor.- Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.); ("šestredo", Rez.- M.).
  11. šę̑ststọ, num. = šest sto, sechshundert; (šeststotni, -ter, -teren, -krat itd., prim. stotni, stoter itd.).
  12. šesttisǫ́č, num. = šest tisoč, nk.
  13. šesttisǫ́čni, num. der sechstausendste, Cig., Jan.
  14. šešȃrək, -rka, m. = češarek, Z.
  15. šę̑ška, f. 1) ein Schlag mit der Hand oder Ruthe, Kr.- Valj. (Rad); šeško dobiti, Ravn. (Abc.); — 2) ein Gegenstand, mit dem man schlägt, Z.; ein breites Brett zum Schlagen, Cig.
  16. šę̑škanje, n. 1) das Schlagen, Züchtigen mit der Ruthe, Cig.; — 2) = das Schmarotzen ( z. B. bei Hochzeiten), Cig., Idrija, Prim.
  17. šę̑škar, -rja, m. 1) = človek, kateri rad šeška, tepe, Cig.; — 2) = prežavec pri kaki pojedini, pos. pri svatovščini, Cig., Polj., Notr., Prim.
  18. šę̑škarica, f. 1) ženska, katera rada šeška, tepe, Mur., Jarn., Cig.; — 2) = prežavka pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Goriš.- Erj. (Torb.).
  19. šę̑škarski, adj. schmarotzerisch, Cig.
  20. šę̑škati, -am, vb. impf. 1) mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, züchtigen, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — luna ga šeška, er ist tiefsinnig, melancholisch, Mur., Met.- Cig.; — durchhecheln ( fig.): v zabavljicah š. žene, Glas.; — 2) = prežati pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Polj., Notr., Goriš.- Erj. (Torb.).
  21. šę̑šla, f. = korec, s katerim se zajemlje vino ali voda, ali tudi voda polje iz čolna, eine Art Schöpfgefäß, die Schöpfschaufel (iz it. sessola), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  22. šəšljáti, -ȃm, vb. impf. = tiho govoriti, šepetati, flüstern, zischeln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. šušljati.
  23. šə̀šnja, f. die Hudlerin, Cig.; — prim. šešnjati 2).
  24. šəšnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) zischeln, V.-Cig.; — durch die Nase reden, Z.; — 2) hudeln, Cig.; — pogl. šušnjati.
  25. šəšúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = šušuriti se, sich sträuben (von Haar, Federn), C.; — = šopiriti se, C.
  26. šę́tanje, n. das Spazieren, Cig., M., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  27. šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.- Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.- Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).
  28. šę́tavəc, -vca, m. der Spaziergänger, Cig., Jan.
  29. šetováti, -ȗjem, vb. impf. eilen, sich beeilen, ogr.- Mik.; š. za kom, C.; žeden jelen šetuje k vretini, ogr.- Valj. (Rad); — sich bemühen, sich angelegen sein lassen, ogr.- C.; deco srečno i blaženo učiniti šetujejo, ogr.- Valj. (Rad).
  30. šetrȃj, m. = šatraj, Cig., Jan., Tuš. (R.).
  31. šə̀v, švà, m. die Naht; suknja je bila brez šva, Trub., Dalm., Schönl.; (redkeje: šèv, šéva, Valj. [Rad]; po ševu, jvzhŠt.).
  32. šę́va, f. die Schräge, Mik.; po ševi, schräge, schief, jvzhŠt.; — ( prim. našev [ nam. na ševo], schräge, Jan.; po ševem [ nam. po ševi], C.).
  33. ševę́dər, -dra, m. = šveder, Mik.
  34. ševeljáti, -ȃm, vb. impf. krauen, krabbeln ( z. B. am Kopfe), "ševljáti" Podkrnci- Erj. (Torb.).
  35. šę́ver, m. človek s skrivljenimi nogami, BlKr.
  36. šę́veriti, -im, vb. impf. hinken, BlKr.; = šepavo hoditi, Mik.
  37. šəvkínja, f. die Nähterin, C.; (šivk-, Meg.).
  38. ševljáti, -ȃm, vb. impf. = žlabudrati, GBrda.
  39. šę́vski, adj. schräg, M., Z.
  40. šíba, f. 1) die Gerte, die Ruthe; šiba novo mašo poje = ohne Zucht keine Erziehung, wo Zucht, da Ehre; skozi šibe dirjati, Spießruthen laufen, Jurč.; — božja šiba, die Geißel Gottes; — die Stange: železo v šibah, Stangeneisen, Cig.; — 2) ein schlanker, stehender Baum, Notr.; pos. = bukev, Notr.
  41. šíbanje, n. das Schlagen mit Ruthen.
  42. šíbast, adj. ruthenförmig.
  43. šíbati, šı̑bam, vb. impf. mit Ruthen schlagen; — geißeln ( fig.): napake š., nk.
  44. šı̑bək, -bka, m., Z., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); pogl. šipek.
  45. šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.- Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.- DSv.; v šibkem, knapp, C.
  46. šíbən, -bna, adj. Ruthen-, Mur.
  47. šíbər, -bra, m. = šibra, das Schrotkorn, BlKr.
  48. šibẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach werden, C.
  49. šíbica, f. dem. šiba; 1) kleine Ruthe, das Rüthchen; — srebro v šibicah, Stangensilber, Jan.; — 2) das Zündhölzchen.
  50. šibíka, f. 1) die Barre, Cig., DZ.; š. srebra, zlata, DZ.; jeklo v šibikah, Stahl in Stäben, DZ.; — 2) der Ladstock, Cig.; — 3) sodomerna š., der Visierstab, Guts.- Cig.
  51. šibínica, f. dem. šibina; das Reis, Cig.; iz vrbovih šibinic spleten koš, Jurč.
  52. šibı̑nje, n. coll. die Ruthen: bes. die zu einem Besen verbundenen Ruthen, Z., C.
  53. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
  54. šı̑bka, f. 1) langes, dünnes Stück eines Metalls, die Barre: železo v šibkah, das Stabeisen, Cig. (T.); železne šibke, eisernes Fenstergitter, Vrt.; — 2) der Gewehrladstock, C.
  55. šibkọ̑st, f. 1) die Biegsamkeit, Cig., Jan., M.; — 2) die Schlankheit, die Schmächtigkeit, Cig., Jan., M.; — 3) die Schwäche.
  56. šibkóta, f. 1) die Biegsamkeit, Mur.; — 2) die Schmächtigkeit, die Dünnheit, Cig., Jan.; — 3) die Schwäche.
  57. šı̑bnat, adj. 1) ruthenreich, voll Ruthen, Mur.; — 2) Ruthen-, von Ruthen, Mur.
  58. šı̑bnica, f. = mladika, der Aufschössling, Cig.
  59. šı̑bnik, m. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
  60. šíbniti, šı̑bnem, vb. pf. biegen, M., Z.
  61. šíbovəc, -vca, m. = velika šiba, Jurč.
  62. šíbovje, n. coll. = šibje, Mur., Cig., Valj. (Rad), Dol.
  63. šı̑bra, f. 1) der Schiefer, Mur., Cig., Jan., Polj.; — 2) der Steinsplitter ( bes. zum Ausfüllen der Lücken bei der Mauer); kamen na šibre razbiti; — v šibre iti, in Trümmer gehen; — 3) das Schrotkorn, Z., Erj. (Min.), Ip., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Tolm.; za lisico so debele šibre, Notr.- Levst. (Rok.); — das Schieferkügelchen, Štrek.; — prim. bav. schifer, Stein- oder Holzsplitter, Levst. (Rok.).
  64. šibráti, -ȃm, vb. impf. 1) in Splitter zerschlagen: ne šibraj kamenja! Dol.- Levst. (Rok.); — 2) (beim Mauern) mit Steinsplittern ausfüllen, Cig.
  65. 1. šíja, f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Koborid- Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.- Mik., Cig., Jan., C., Rez.- Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
  66. 2. šíja, f. die Schräge: na šijo, schräge, schief, Jan., Telov.; zid je na šijo zidan, Mik.; — die Böschung, Cig.
  67. šiják, m. das Rheuma (im Nacken?), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  68. šíjav, adj. š. vol, ein Ochs mit dicker, verharteter Nackenhaut, BlKr.- M.
  69. šijȃvka, f. neka riba v Dobrodobskem jezeru, Erj. (Torb.).
  70. šíjən, -jna, adj. Nacken-: šı̑jna mast, das Kammfett, Cig.
  71. šı̑jnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.
  72. šijnjakovína, f. der Nackentheil, der Halstheil (des Fleisches, der Haut), Mur., Cig., Jan., C.
  73. šı̑kəc, -kca, m. der Ruthen- o. Peitschenstreich, SlN.; = udarec, kajk.- Valj. (Rad).
  74. šíkniti, šı̑knem, vb. pf. 1) in einem Strahl hervorschießen (von einer Flüssigkeit), Trst. (Let.); — 2) = s šibo ali bičem udariti, Z., Zora.
  75. šı̑lar, -rja, m. der Ahlenmacher, Cig., Jan.
  76. šílast, adj. ahlenförmig, pfriemenförmig; — spitzig, Cig., Jan., M., C., nk.; — šilasto gledati, feindselig blicken, Z.
  77. šíłce, n. dem. šilo; das Pfriemchen, eine kleine Ahle.
  78. šı̑łəc, -łca, m. šilci, die Kiele, die Federnansätze beim Geflügel, jvzhŠt.
  79. šı̑łək, -łka, m. ein längliches, rundes, spitziges Ding, C.
  80. šīling, m. der Schilling (neki denar).
  81. šíliti, -im, vb. impf. 1) spitzen, Z.; — 2) sticheln, Jan., M.
  82. šilják, m. der Stift, Z.
  83. šı̑łnast, adj. ahlenförmig, Cig.
  84. šílọ, n. 1) die Ahle, der Pfriem; — 2) die Baumnadel der Nadelbäume, Jan.; — 3) der Nadelfisch (sygnathus), Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
  85. šiloglàv, -gláva, adj. spitzköpfig, M.
  86. šiloglȃvəc, -vca, m. der Spitzkopf, Jan., M.
  87. šilokljùn, -kljúna, m. šilokljuni, die Pfriemenschnäbel (subulirostres), Erj. (Ž.).
  88. šilokljȗnəc, -nca, m. = šilokljun, Cig. (T.).
  89. šı̑lovje, n. coll. 1) die Nadeln des Nadelholzes, Kor.- Jarn. (Rok.), C., Nov.; naše šilovje je zmerom zeleno, Glas.; — die Nadelstreu, Jan.; — 2) der Nadelholzwald, Cig., Jan., C.
  90. šína, f. die Schiene; — iz nem.
  91. šíniti, šı̑nem, vb. pf. = šibniti; 1) biegen, C.; — š. se, sich biegen, C.; veja se je šinila, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen, dahinschießen: miš je šinila po sobi; kakor blisk šine konj z vozičem po gladkem potu, Jurč.; Juda je šinil pred druhaljo, Burg.; — kvišku, po koncu š., schnell aufspringen; kri šine iz rane, das Blut schießt aus der Wunde hervor; kri mi šine v glavo; — misel šine v glavo; — 3) schlagen, C.; po ustih ali za uho koga š., Trub.
  92. šı̑njak, m., pogl. šijnjak.
  93. šinje, f. pl. 1) die Leberflecken, Cig.; — 2) der Leberbalsam (achillea ageratum), Jarn., Z.
  94. šípa, f. die Fensterscheibe; — iz nem.
  95. šı̑pəčje, n. coll. 1) der Hagebuttenstrauch, wilder Rosenstrauch (rosa canina), Cig.; — 2) šipkov sad, die Hagebutten, Mur., Vrt.
  96. šı̑pək, -pka, m. die Heckenrose, die Hagebutte (rosa canina), Mur., Tuš. (R.); — vrtni, pitovni š., die Gartenrose, C.; — prim. 2. ščipek.
  97. šípina, f. neka vinska trta, M., C., Z.; — prim. šipon.
  98. šípkovəc, -vca, m. der Hagebuttenstrauch, der Hundsrosenstrauch, C., Z.
  99. šı̑pnik, m. neka rdeča goba, C.
  100. šipolína, f. neka vinska trta, M., C.; — prim. šipon.

   66.348 66.448 66.548 66.648 66.748 66.848 66.948 67.048 67.148 67.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA