Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (66.648-66.747)

  1. ščę̑vkavəc, -vca, m. der Kläffer, Jan.
  2. ščəžẹ́ti, -ím, vb. impf. kriechend rennen, Met.
  3. ščíga, f. die Rolle, der Flaschenzug, vzhŠt.; — prim. 2. čiga 1).
  4. ščı̑jca, f. = majhno dekletce, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. uscanka.
  5. ščína, f. = ščindra, Tolm.- Erj. (Torb.); pazderje od konopelj, lanu, Črniče ( Goriš.), GBrda.
  6. ščı̑ndra, f. = škindra, Tolm.- Erj. (Torb.).
  7. ščı̑nk, m. der Finkenschlag, Cig., Jan.
  8. ščínkati, ščı̑nkam, vb. impf. wie ein Fink pfeifen, schlagen, M.
  9. ščínkavčar, -rja, m. der Finkler, Cig.
  10. ščínkavčək, -čka, m. dem. ščinkavec; das Finkchen.
  11. ščínkavəc, -vca, m. der Fink; ( nav. ščinkovec).
  12. ščı̑p, m. 1) der Kniff, der Zwick, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) die Prise, Rib.- Mik.; — 3) der Vollmond; ščip je; o ščipu; luna gre v ščip, je v ščipu, der Mond ist voll, Cig.; prim. 2. ščep 2); — 4) neka vinska trta: der Mosler, Radgona ( vzhŠt.)- C.; ( prim. šipon).
  13. ščipȃłnica, f. 1) orodje, s katerim se ščiplje, C.; die Zwickzange, Cig., Jan.; — 2) die Krebsschere, Cig., Jan.; — 3) der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig.
  14. ščipȃłnik, m. 1) der Zwicker (naočniki), Žnid.; — 2) pl. ščipalniki, die Fresszange der Insecten, Cig.
  15. ščípanje, n. das Zwicken; — š. po trebuhu, das Bauchgrimmen.
  16. ščípati, -pam, -pljem, vb. impf. zwicken, kneipen; — ščiplje me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen; — plagen, beunruhigen; za vse me ščiplje = ich lebe knapp, Jan.
  17. ščipȃvəc, -vca, m. 1) der Zwicker, Cig., Jan.; — 2) der Scorpion, Guts.- Cig., C., Erj. (Ž.), Navr. (Let.); — ščipavci, die Scorpione (scorpionida), Erj. (Ž.); — ščípavec, Erj. (Ž.).
  18. ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  19. ščipè, -ę́ta, m. vol temne barve z lisico na čelu, Polj.
  20. ščı̑pəc, -pca, m. 1) das Kneipwerkzeug, die Kneipe, Jan.; — die Kneipzange, C.; — die Lichtputze, die Lichtschere, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) = ščipavec, der Scorpion, Jan.; — 3) = 2. ščepec 1), der Fingerspitzengriff, Štrek.; za dober ščipec dlake, Str.; za ščipec zabelje, Zv.
  21. 1. ščı̑pək, -pka, m. dem. ščip; der Vollmond, Gor.
  22. 2. ščı̑pək, -pka, m. = šipek, die Hagebutte, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Mik., vzhŠt.; gibati š., die gefüllte Rose, vzhŠt.
  23. ščı̑pka, f. krava temne barve z lisico na čelu, Polj.
  24. ščı̑pnik, m. neka užitna goba, C.
  25. ščípniti, ščı̑pnem, vb. pf. zwicken.
  26. ščı̑r, m. der Fuchsschwanz, der Amarant (amarantus), vzhŠt.; das Meieramarantkraut (amarantus blitum), Hlad., Goriška ok., Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); = rdeči ščir, Tuš. (B.); ( prim. hs. štir); — das Bingelkraut (mercurialis annua), C., Valj. (Rad).
  27. 1. ščı̑rəc, -rca, m. = čiraj, das Geschwür, C.
  28. 2. ščı̑rəc, -rca, m. = ščir, der Amarant, C.
  29. ščı̑rək, -rka, m. dem. ščir, der Amarant, C.
  30. 1. ščı̑rič, m. = ščir, der Amarant, vzhŠt.- C.
  31. 2. ščirìč, -íča, m. die Weingrille, vzhŠt.- C.; — prim. čirič.
  32. ščirı̑čək, -čka, m. dem. 2. ščirič; die Weingrille, C., Mik.
  33. ščírjevəc, -vca, m. 1) = čiraj, das Geschwür, der Abscess, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) die Haselwurz (asarum europaeum), Prodol (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
  34. ščírovəc, -vca, m. das Geschwür, Rez.- C. ( Vest.); — prim. ščirjevec 1).
  35. ščírovnik, m. = ščir, das Bingelkraut (mercurialis annua), C.
  36. ščìt, ščíta, m. 1) der Schild, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Rog., nk.; — 2) čelni ščit, der Vorgiebel, V.-Cig.; — 3) die den Zettel schützende Scheibe am Weberbaume, V. ( Rib.)- Cig.; — 4) = lesa, die Darrhürde, die Darre, vzhŠt.- C.; — ščít, Cv.
  37. ščı̑tar, -rja, m. der Schildträger, Jap.- C.
  38. ščítast, adj. schildförmig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  39. ščı̑təc, -tca, m. dem. ščit; das Schildchen, Cig. (T.).
  40. ščı̑tək, -tka, m. dem. ščit; das Schildchen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Dalm.- Valj. (Rad); — š. pri ključanici, Cig.; — naprsni š. = naprsnik, das Brustblatt, C.; — naddurni š., der Thürgiebel, Cig.
  41. ščítiti, ščı̑tim, vb. impf. schützen, Trub., nk.; ščiti ti mene! Trub.; braniti in š. se zoper smrt, Trub.
  42. ščı̑tnica, f. die Schildkröte (testudo) als Belagerungswerk der Römer, Cig.; (po češ.).
  43. ščı̑tnik, m. der Schildknappe, Cig., Jan., Hip. (Orb.); der Stallknecht, Meg.; cesar ali ščitnik ("Kaiser oder Stallknecht"), Trub.
  44. ščitnják, m. ščitnjaki, die Schildkrebse (aspidostraca), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  45. ščitodȓžəc, -žca, m. der Schildhalter (in den Wappen), Cig.
  46. ščitoglàv, -gláva, m. der Schildfisch (echeneis remora), Erj. (Ž.).
  47. ščitonǫ̑səc, -sca, m. 1) der Schildträger, Cig.; — 2) der Panzerfisch, Cig.; — rus.
  48. ščitonǫ́ša, m. = ščitonosec, Jan. (H.); — po hs.
  49. ščokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. raunen, faseln: v uho komu š., Kres; — pogl. ščekotati.
  50. ščŕba, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Jan., C., Mik.; — 3) die Zahnlücke, Mur.; — prim. škrba.
  51. ščrbánja, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, vzhŠt.- C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., vzhŠt.- C.
  52. ščrbánjast, adj. 1) schartig, M., C.; — 2) zahnlückig, M.
  53. ščrbánjav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, Mur.
  54. ščrbánjavəc, -vca, m. der Zahnlückige, Mur.
  55. ščrbánjavka, f. die Zahnlückige, Mur.
  56. ščŕbəc, -bca, m. die Hirschwurz, das Hirschheil (peucedanum cervaria), C.
  57. ščrbína, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Cig., M.; — die Ritze, C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., Jan.
  58. ščrbínast, adj. 1) schartig, Mur.; ščrbinasta skala, schartiger Felsen, C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
  59. ščrbínav, adj. zahnlückig, Mur., C.
  60. ščŕbiti, -im, vb. impf. 1) ausbrechen, schartig machen: lonec š., C.; — 2) verringern: šč. dohodke, C.
  61. ščrblják, m. ein angebrochener Topf, C.
  62. ščŕbljav, adj. 1) schartig, Mur., C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
  63. ščŕbljavəc, -vca, m. der Zahnlückige, Mur.
  64. ščŕbljavka, f. die Zahnlückige, Mur.
  65. ščr̀k, ščŕka, m. das Zirpen, Jan. (H.).
  66. ščŕkati, ščȓkam, vb. impf. einen zirpenden oder knarrenden Ton von sich geben: jereb, kobilica, lesni črv, ura ščrka, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.).
  67. ščŕkavəc, -vca, m. = beli hišni ščurek, Štrek. (Let.).
  68. ščrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = ščrkati, Z.
  69. ščrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zwitschern: ptič ščrli, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) = vreščati, schreien: otrok ščrli, Koborid- Erj. (Torb.).
  70. ščrljúk, m. die Feldlerche (alauda arvensis), Bolc- Erj. (Torb.), GBrda.
  71. ščrljúkati, -am, vb. impf. = ščrleti, Erj. (Torb.).
  72. ščúcati se, ščȗca se, vb. impf. ščuca se mi = kolca se mi, BlKr.
  73. ščúkati, -am, vb. impf. = po malem rezati, rezljati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  74. ščȗkəc, -kca, m. der Knochenhecht (lepidosteus), Erj. (Z.).
  75. ščúkica, f. dem. ščuka; ein kleiner Hecht.
  76. ščúkovec, -vca, m. der Kaiman (alligator), C.
  77. ščȗləc, -lca, m. eine Art Steinbrech (saxifraga tridactylites), Medv. (Rok.); — neka užitna rastlina (crithmum maritimum), Čres, Lošinj, Unije- Erj. (Torb.); ( hs.).
  78. ščúliti, -im, vb. impf. = ščuvati, hetzen, (šul-) Cig.; š. (šuliti) pse, SlGor.
  79. ščȗljək, -ljka, m. = rilj, ein abgesägtes Stück vom Baumstamm, Hal.- C.
  80. ščúra, f. ozka ulica mej dvema hišama (od it. (o)scuro, dunkel), Banjščice- Erj. (Torb.).
  81. ščúrčək, -čka, m. dem. ščurek; = čirič, die Weingrille, Nov.- C.
  82. ščúrək, -rka, m. die Küchenschabe (blatta orientalis); — tudi: die Feldgrille (gryllus campestris), Mur., Cig., Mik., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — = striček, die Hausgrille, Dol.; — = čirič, die Weingrille, Dol.
  83. ščúrič, m. = čirič, die Weingrille, Nov.- C.
  84. ščúrkov, adj. Grillen-: š. skedenj, neka igrača s koščki lesa, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let. 1892, 39.).
  85. ščúti, ščújem, vb. impf. hetzen, Dict.- Mik., Jan., Rož.- Kres, Vrt.
  86. ščuváč, m. der Hetzer, nk.
  87. ščuvȃj, m. der Hetzer, Jan., C., Levst. (Nauk).
  88. ščuváti, ščúvam, ščújem, vb. impf. hetzen; psa š.
  89. ščuvȃvəc, -vca, m. der Hetzer.
  90. šè, adv. noch; — še — ne, nicht einmal; še toliko ne; še sanjalo se mi ni, es ist mir nicht einmal im Traum eingefallen; — še le, erst; še le zdaj si prišel; tam še le bo veselje.
  91. šebę́dər, -dra, m. = šveder 1), C.
  92. šebeníca, f. = šebenik, Medv. (Rok.).
  93. šebeník, m. = rumena vijolica, der Goldlack, der gelbe Feigel (cheiranthus cheiri), Tuš. (R.), Goriš.
  94. šebǫ̑j, m. die Levkoje (matthiola), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — prim. hs. šeboj, der Goldlack.
  95. šebǫ̑jka, f. die Knotenblume (leucojum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  96. šę̑f, m. der Weinheber, ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; ( "setzt ein nhd. Schöpf voraus", Mik. [Et.]).
  97. šę̑farica, f. der Schöpflöffel, Dol.; — iz nem.
  98. šę̑flja, f. das Schöpfgefäß; — iz nem.
  99. šéga, f. 1) der Brauch, die Sitte; kolikor krajev, toliko šeg, Npreg.- Jan. (Slovn.); — šego vedeti komu, jemandes Laune kennen, C.; svoje šege biti, launenhaft sein, C.; — die Mode, Cig., Jan.; mož po šegi, Cig.; — 2) die Schlauheit: to vam hote s šego ino zlobo nagoditi ("mit falschen Tücken"), Krelj.
  100. šegáriti se, -ȃrim se, vb. impf. š. se iz koga, jemanden zum Besten haben, ihn foppen, C., vzhŠt.

   66.148 66.248 66.348 66.448 66.548 66.648 66.748 66.848 66.948 67.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA