m (66.548-66.647)

66548. šavráti, -ȃm, vb. impf. = nerodno opotekaje se hoditi: krava, pijanec šavra, Z., BlKr.; — gedankenlos herumgehen, herumschlendern, Z.; po hiši sem ter tja š., BlKr.
66549. šávrav, adj. mit verkrümmten Füßen, C.
66550. šȃvs, m. der Schnapp, Valj. (Rad).
66551. šȃvsati, -am, vb. impf. ad šavsniti; schnappen.
66552. šávsniti, šȃvsnem, vb. pf. schnappen; pes, riba, prašič, jastreb šavsne po čem; — prim. kavsniti, C.
66553. ščálja, f. der Splitter, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. it. scaglia, Štrek. (Arch.).
66554. 1. ščáp, m. 1) der Knüttel, der Prügel, Z., Rib.- Erj. (Torb.), Dol.; der Stecken, BlKr., Dalm.; na ščapu jezditi, ogr.- Valj. (Rad); — 2) na eno oko obrezana trta, Z., Št. Jernej ( Dol.); prim. čep 2).
66555. 2. ščȃp, m. der Schaden ( eig. das Abgezwickte), Mik.; — prim. ščeniti, ščipniti.
66556. ščápati, -am, vb. impf. fassen, Z.
66557. ščápəc, -pca, m. dem. ščap; das Stäbchen, Valj. (Rad); — der Ladstock, C., (šapec), Jan., vzhŠt.
66558. ščapı̑n, m. ein elender (zerlumpter) Kerl, Mur., C., Met.; — der Fratz, C.
66559. ščapı̑nəc, -nca, m. der Fratz, C.
66560. ščápiti, -im, vb. pf. packen, Svet. (Rok.).
66561. ščapǫ̑n, m. der Knüttel, C.
66562. ščàv, ščáva, m. 1) wilder Sauerampfer, C.; konjski š., englischer Spinat (rumex patientia), Medv. (Rok.); — 2) das Kräutig von Rüben, Rettig u. dgl., C.; — 3) das Spülwasser, ( eig. dünnes Schweinefutter), Valj. (Rad).
66563. ščáva, f. 1) = ščav 1), der Sauerampfer, C.; — 2) gekochtes, dünnes Schweinefutter, C.; — das Spülicht, Mik., vzhŠt.
66564. ščȃvəc, -vca, m. der Ampfer (rumex), C.
66565. ščávəlj, -vlja, m. der Ampfer (rumex), Cig., Glas.
66566. ščȃvje, n. 1) der Sauerampfer, Erj. (Torb.); der Riesenampfer (rumex hydrolapathum), Medv. (Rok.); ( die Grindwurz [rumex acutus], Cig., Jan., Hlad.); — 2) das Kräuterich von Rüben, Möhren u. dgl., Cig., Št.; to ščavje bomo še danes populili, Erj. (Izb. sp.); gnati, iti v ščavje, ins Kraut wachsen, Cig.; — 3) das Spülicht, Mik.; — prim. ščav.
66567. ščȃvnik, m. = ščavnjak, C.
66568. ščȃvnjak, m. = vedrica, v kateri svinjam jesti nosijo, C., vzhŠt.; das Spülichtschaff, Valj. (Rad).
66569. ščəbèt, -bę́ta, m. das Geschwätz, das Gelispel, Jan., C.
66570. ščəbətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. 1) zwitschern, C.; ptički ščebetajo, Vrt., Zv.; — 2) schwatzen, plaudern, Mur., Cig., Mik., Štrek., Cv.
66571. ščəbətúlja, f. die Schwätzerin, Cig., Mik.
66572. ščəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, raunen, Jan.; — schwätzen, C.
66573. ščę́dẹti, -im, vb. impf. sparen, Cv.; (ščedẹ́ti, -ím) Levst. (Nauk); — po stsl. štędêti.
66574. 1. ščę́diti, -im, vb. impf. = ščedeti, nk.; — prim. hs. štediti.
66575. 2. ščę́diti, -im, vb. impf. jemanden zum Besten haben, ( prim. it. sceda, das Gespött, die Schäkerei), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
66576. ščedljìv, -íva, adj. sparsam, nk.
66577. ščedljívost, f. die Sparsamkeit, C., Vrt.
66578. ščəgáčən, -čna, adj. kitzelig, (šeg-) Mur., Cig., Jan.
66579. ščəgəčkáti, -ȃm, vb. impf. = ščegetati, Cig.
66580. ščəgèt, -ę́ta, m. der Kitzel, Mur., Cig., Jan.; tudi: ščéget, Valj. (Rad).
66581. ščəgətálọ, n. = ostroga na jahaškem črevlju, der Sporn, GBrda- Erj. (Torb.).
66582. ščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. kitzeln; ščegeta, ščegače me, es kitzelt mich; rado ga ščegače, er ist kitzelig, Cig.
66583. ščəgətȃvčək, -čka, m. dem. ščegetavec, C.
66584. ščəgətȃvəc, -vca, m. der Kitzler bei den weibl. Genitalien (clitoris), Cig., Jan., C.
66585. ščəgę́təc, * -tca, m. der Kitzel, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; ali te kaj rad šegetec ima? bist du leicht kitzelig? Mur.
66586. ščəgətljı̑vəc, -vca, m. einer, der kitzelig ist, Mur.
66587. ščəgətljı̑vka, f. eine, die kitzelig ist, Mur.
66588. ščegljáti, -ȃm, vb. impf. zwitschern, Jan.
66589. ščę̑gljəc, -gljəca, (-gəljca), m. der Stieglitz (fringilla carduelis), Erj. (Ž.); — po rus. ščegolъ, češ. stehlec.
66590. 1. ščekáti, -ȃm, vb. impf. = molsti, Kor.- Jarn.
66591. 2. ščekáti, -ȃm, vb. impf. kläffen: mladi psi ščekajo, Z.; — winseln, jammern, C.
66592. ščę́kavəc, -vca, m. = droben prod, der Kieselsand, vzhŠt.
66593. ščeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. bellen, kläffen, Bes.; — = kregati se: baba zmerom ščekeče, Dol.; — zwitschern, schlagen (o kosu, slavcu), LjZv., Št.
66594. ščekljáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, plappern: ščekljate, kakor srake na vrbi, Bes., SlN.
66595. ščekótəc, -tca, m. der Hahnenkamm, der Klappertopf (rhinanthus) (šek-) Cig., Medv. (Rok.); — prim. ščeketati.
66596. ščénčič, m. dem. ščenec; das Hündchen, Dict., C.
66597. ščenè, -ę́ta, n. 1) = mlad pes; — 2) mlado prase, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — tudi: ščéne, -ę́ta.
66598. 1. ščénəc, -nca, m. = ščene 1), pl. ščenci ( nam. ščeneta) Trub., ogr.- Valj. (Rad).
66599. 2. ščénəc, -nca, m. 1) tečaj pri nožu zaklepalniku, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vsako zaklepalo, ki se odpira in zapira, GBrda; — 2) das Insect (sploh vsaka mlada živalca, ki nima svojega imena), Grgar pod Sveto Goro- Erj. (Torb.); — die Laus, (šenec) V.-Cig.; — ( prim.: zelen, kakor ščenec, Štrek. [Let.]); — 3) die Niete, der Nietnagel, Guts., Jarn.; — ščeniti, ščipati.
66600. 1. ščèp, ščépa, m. der Holzspan, Rib.- Mik.; der Splitter, Z.
66601. 2. ščə̀p, ščəpà, m. 1) vseh pet prstov s konci zloženih: naredi ščep! lege die Finger kegelförmig aneinander! Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) = ščip, der Vollmond, Cig. (T.), Žnid.; ( eig. der Mond in 3/4 Phase, C.); — 3) = vol, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).
66602. ščepa, f. der Holzspan, V.-Cig., Rib.- Mik.
66603. ščəpána, f. krava, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).
66604. ščəpcè, n. kolikor se prime s tremi prsti, die Prise: eno š. moke, Cv.; š. soli, BlKr.
66605. 1. ščépəc, -pca, m. dem. 1. ščep, kajk.- Valj. (Rad).
66606. 2. ščəpə̀c, -pcà, m. 1) kake drobne stvari toliko, kolikor se je s tremi prsti zagrabi, die Prise; (tudi: ščépəc) š. tobaka, Cig., Jan., Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) pl. ščépci, alle Fingerspitzen einer Hand zusammengehalten, kajk.- Valj. (Rad); — die Finger, Habd.- Mik.; dušice, iz peklenskega lovca ščepcev oslobojene, kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Pinzette, Jan. (H.).
66607. ščépək, -pka, m. der Splitter: pri vas drva sekajo, k nam ščepki letajo, Bes.
66608. ščepę́riti se, -ę̑rim se, vb. impf. den großen Herrn spielen, wichtig thun, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. šopiriti se.
66609. ščəpẹ́ti, -ím, vb. impf. = skeleti, peči (o ranah), beißen (o jedkih tekočinah), Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.), KrGora- DSv.; ščepi ("ščapí") me, Ben.- Kl.
66610. 1. ščepíca, f. = trščica, der Holzsplitter, Z., Dol.; — prim. 1. ščep; — das Holzscheit, BlKr.
66611. 2. ščəpíca, f. die Kniescheibe, C.; — prim. 2. ščep.
66612. ščepíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. = ščeperiti se, LjZv.
66613. ščepka, f. dem. ščepa; der Splitter: vihar je premetaval ladjo našo kakor lehko ščepko, LjZv.
66614. ščépniti, ščę̑pnem, vb. pf. š. tobaka, eine Prise Tabak nehmen, C.
66615. ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg- Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.
66616. 1. ščę̑r, -ı̑, f. = šker, das Werkzeug, ogr.- Mik.
66617. 2. ščę̑r, -ı̑, f. die Sandbank, C.; — prim. čer.
66618. ščerę́nka, f. mexikanisches Traubenkraut (chenopodium ambrosioides), Mur., Medv. (Rok.).
66619. ščę̑t, -ı̑, f. 1) die Bürste; gost, kakor š., Gor.; ima lase, kakor ščet, Gor.; razdrasana je, kakor ščet, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Distel, Cig., Kras- Mik.; bes. die Kratzdistel (dipsacus silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — 3) das Palissadenwehr an einem Flusse oder Bache, ein Piloten- oder Pfahlwerk, C., vzhŠt.
66620. ščetȃlje, n. die Kardendistel, ogr.- C., Mik., Raič ( Nkol.).
66621. ščetȃljevəc, -vca, m. = ščetaljka, C.
66622. ščetȃnje, n. das Bürsten, M.
66623. ščetár, -rja, m. der Bürstenmacher, der Bürstner, Cig., Jan., C.
66624. ščetaríca, f. črna š., eine schwarze Bürstenraupe, der Lastträger (bombyx antiqua), Nov.
66625. ščetáriti, -ȃrim, vb. impf. ein Bürstner sein, Cig.
66626. ščetáti, -ȃm, vb. impf. bürsten, abbürsten, Jan., Šol., Tolm.
66627. ščę̑tca, f. dem. ščet, SlN., Bes.
66628. ščetíca, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen, Levst. (Zb. sp.); die Bürste, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Borstpinsel, Cig., Kast.- C., LjZv.; — 3) ščetice, die Hörner- o. Büschelkrankheit der Bienen, (šet-), Cig.; — 4) die Karde (dipsacus fullonum, d. silvestris), Dict., Cig., Jan., Erj. (Torb.); = pl. ščetice, vzhŠt.; tudi: die Distel (carduus), Erj. (Torb.); z mejmašnimi ščeticami je dobro kravi oteklo vime počesati, Lašče- Levst. (Rok.).
66629. ščetína, f. 1) die Borste; — 2) die Distel, Cig.; — neka trava, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) ozek svet mej dvema njivama, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) psovka objestnemu ali sitnemu človeku, M., Ig (Dol.).
66630. ščetı̑nar, -rja, m. der Borstenverkäufer, Cig.
66631. ščetı̑nəc, -nca, m. 1) das Borstenthier, Jan.; — = prasec, das Schwein, Z., LjZv.; — 2) rauhhaariges Laserkraut (laserpitium hirsutum), Z.
66632. ščetínica, f. dem. ščetina; eine kleine Borste.
66633. ščetíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich borsten, zuberge stehen; lasje se mu ščetinijo; — das Haar sträuben, Cig., Jan.
66634. ščetínovəc, -vca, m. das Borstengras (nardus), Z., Medv. (Rok.).
66635. 1. ščę́titi, -im, vb. impf. 1) abbürsten, Mur., Dol.- Cig., Jan.; — 2) Faschinen an Abhängen legen, Flusswehre machen, C.; — 3) š. se = ščetiniti se, Z.
66636. 2. ščę́titi, -im, vb. impf. spälteln, ( n. pr. drva predrobno cepkati: govori se o kakem otročetu, katero se prime tega dela, ki mu še ne more kaj), Brkini- Erj. (Torb.); — prim. 1. šketiti.
66637. ščę́titi se, -im se, vb. impf. = šketiti se, stutzig sein, widerspenstig sein (o konju, človeku), Erj. (Torb.).
66638. ščę̑tka, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen; die Bürste, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Pinsel, C., nk.; — 3) der stachelige Kopf, z. B. des Stechapfels, der Weberkarde u. dgl., C.; — 4) die Karde (dipsacus), Cig.
66639. ščę̑tkar, -rja, m. der Pinselmacher, Cig.
66640. ščę̑tkati, -am, vb. impf. kardätschen: konja š., Jan. (H.).
66641. ščę́tkovəc, -vca, m. die Eberwurz (carlina acaulis), C.
66642. ščę̑tovka, f. Hosen aus grobem Haustuch, Štrek.
66643. ščę̑tovnik, m. der Bartwisch, Jarn.
66644. ščetúlja, f. das Borstengras (nardus), Z.; — ajda š., das Heidekorn mit reichlichem Schopf, vzhŠt.- C.
66645. ščəváč, m. der Hetzer, Dol.- Cig.
66646. ščəváti, ščújem, vb. impf. = ščuvati, Mur., Cig., Jan., BlKr.- M., ogr.- Mik.
66647. ščę̑vkati, -am, vb. impf. kläffen, Jan., C.

   66.048 66.148 66.248 66.348 66.448 66.548 66.648 66.748 66.848 66.948  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani