Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (66.448-66.547)

šála, f. der Scherz, der Spass, die Posse; za šalo, im Scherze; iz šale, aus Scherz; to ni šala, das ist keine Kleinigkeit; šalo s šalo odvrniti, Dict.; šale briti, zbijati, uganjati, scherzen; — od šale glava ne boli, Npreg.- Jan. (Slovn.); — on je kratke šale človek, er ist kurz angebunden, C.
šalabȃrast, adj. = klafarski: šalabarasta pesem, BlKr.- Let.
šáləc, -lca, m. der Possenreißer, Habd.- Mik., Mur.; nesramni š., kajk.- Valj. (Rad).
šalən, -lna, adj. scherzhaft, Mur., Cig., Jan., BlKr.- Let.
šȃlež, m. der Possenreißer, Cig.; dvorski š., der Hofnarr, Cig.
šálica, f. dem. šala; ein kleiner Scherz, das Spässchen, Cig., Jan.
šáliti se, šȃlim se, vb. impf. scherzen; š. se s kom, s čim; mit jemandem o. etwas Scherz treiben; z njim se ni š., er versteht keinen Spass, Cig.
šaljìv, -íva, adj. scherzhaft, spasshaft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; humoristisch, Cig. (T.), nk.; — prim. hs. šaljiv nam. šalljiv, Mik.
šaljı̑vəc, -vca, m. der Scherzer, der Spasshafte, Cig., Jan., nk.
šálnost, f. die Scherzhaftigkeit, Mur., Cig.
šalobȃrda, f. ein Mensch, der nicht männlich handelt, auf den man sich nicht verlassen kann, Levst. (Rok.); — ein alberner Mensch, der Alfanzer, Cig.; — prim. bav. schalbart = gemacht antlitz, srvn. schembart, Gesichtslarve, Levst. (Rok.).
šalobárdast, adj. unmännlich, charakterlos, flatterhaft, Z., SlN.; — ungeschickt, Z.
šalobárditi, -ȃrdim, vb. impf. ohne Zweck herumgehen, herumstöbern, M., Z.; — Albernheiten begehen, Z., SlN.
šȃltva, f. die Schalmei, Kr.- Valj. (Rad).
šȃnjast, adj. = šajnast, vom Scheingeld, jvzhŠt.
šantáti, -ȃm, vb. impf. hinken, hinkend gehen; kam šantaš?
šántavəc, -vca, m. der Hinkende.
šántavost, f. die Lahmheit.
šȃntək, -tka, m. der Hinkende, Valj. (Rad).
šantúcati, -ȗcam, vb. impf. hinken ( zaničlj.), Št.- Mur., Cig., Jan.
šantúhati, -am, vb. impf. = šantucati, jvzhŠt.
šantȗs, m. = šantavec ( zaničlj.), C.
šantúsati, -am, vb. impf. = šantucati, Jan., C.
1. šȃp, m. = ščap, der Stab, C.
2. šȃp, m. eine Handvoll, C.; — prim. oščapek.
2. šápa, f. = motika, die Haue, Ip., Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. it. zappa, die Haue, Mik. (Et.).
3. šápa, f. = kamena obloga zgoraj ob vodnjaku, die Brunneneinfassung, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. šapal.
šápal, m. = 3. šapa: šapal se je razsul, Malhinje- Erj. (Torb.); — prim. šapelj (?).
1. šápati, -am, vb. impf. = hapati, sanft schlagen: ječmena ne mlatijo, ampak ga šapajo, KrGora; — = tepežkati (na nedolžnih otročičev dan), Jarn., Mur., Kor., KrGora.
2. šápati, -am, vb. impf. = ščapati, fassen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.
šápavəc, -vca, m. = kolednik, (prav za prav = tepežkar), Rož. ( Kor.)- Navr. (Let.).
šápəlj, -plja, m. die Kopfbinde, das Diadem der Mädchen, Kr.- Mur., Cig., Jan., C.; dekla ima lep šapelj ali portek, Trub.; — der Kranz, Dict., Trub.; (šapel, gen. šapela, Trub.); — prim. srvn. schapel, starofranc. chapel, lat. cappa, Mik. (Et.); bav. schappel, Kranz von Myrthen oder Blumen mit Goldflitter durchflochten, Levst. (Rok.).
šápica, f. dem. šapa; das Pfötchen, Jan. (H.).
šápiti, -im, vb. pf. = šapniti, erfassen, C.
šȃplja, f. = dar, ki se daja šapavcem (kolednikom) za šapanje, Kor.- Štrek. (Let.).
šapljenka, f. neka tesarska sekira s kratkim ročajem, GBrda.
šápljica, f. die Kappmeise (parus cristatus), Cig., (šapeljca) Frey. (F.).
1. šápniti, šȃpnem, vb. pf. = z roko udariti, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.), M.
2. šápniti, šȃpnem, vb. pf. schnappen, haschen, Cig., Jan., M.; š. po čem, nach etwas langen, greifen, C.
šápor, -rja, m. = šapur, Konjice ( Št.).
šapǫ́təlj, -tlja, m. die Halskrause, Cig.; — prim. fr. jabot.
šápula, f. der Heiligenschein: svetniki se s šapulo ali svetlobo okoli glave malajo, Trub.; — prim. šapelj.
šapȗn, m. = voder za brusni kamen, Guts., Mur., Jan.; — prim. čapún.
šapúr, -rja, m. = šapun, C.; — prim. šepur.
1. šȃr, m. das Farbenbild, das Lichtspectrum, h. t.- Cig. (T.), Žnid.; — prim. stsl. šarъ, die Farbe.
2. šȃr, m. ein scharfes Gras (als Pferdefutter), vzhŠt.; das Riedgras (carex sp.), Cig., SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. bav. sahr nam. saher, Mik. (Et.).
šȃr, šára, adj. bunt, fleckig, Habd.- Mik., Z., BlKr.- DSv.
1. šára, f. 1) allerlei bunt durcheinander gemischte Dinge; stara š., altes Trödelwerk, alter Kram; — v jedi je polno šare, t. j. reči, ki ne spadajo k njej; kdo bode to šaro jedel, wer soll dieses Gemengsel essen! — 2) die Sorte, die Art, die Gattung, Mur., V.-Cig., ženske šare, weibisch, Meg.- Mik.; šaro po kom vzeti, jemandem nacharten, Št.- Cig.; dobre šare biti, Z.; — die Abstammung: levitovska šara, Kast.; — 3) eine Ziegel- oder Schindelreihe am Dache, Št.- C.; — die Schichte, vzhŠt.; — prim. nem. Schar, Mik. (Et.).
2. šára, f. 1) die Farbe, Z., Vest., Levst. (Zb. sp.); ( prim. 1. šar.); — 2) ime šarasti kravi, Cig.
šárast, adj. = pisan, bunt, Jan., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); vsa šarasta je (bunt angezogen), Št. Jernej ( Dol.); — gesprenkelt, gefleckt, C.; š. kamen, marmorierter Stein, Z.; — pockennarbig, Z., Mik. (Et.).
šárati, -am, vb. impf. bunt färben, Cig.
šárati se, -am se, vb. impf. = drgniti se ob kaj, Dol.; — prim. bav. scharren = schaben, Levst. (Rok.).
šarè, -ę́ta, m. der Blatternarbige, M.
šárəc, -rca, m. 1) ein scheckiges Pferd, der Schecke, Cig., Jan.; — 2) der Harlekin oder der Stachelbeerenspanner (zerene grossulariata), Erj. (Ž.); — prim. hs. šarac.
šáren, adj. bunt, Jan., C.; š. mramor, bunter Marmor, Erj. (Som.); — hs.
šareníca, f. die Regenbogenhaut, die Iris, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.), Žnid.
šarenják, m. der Damhirsch (cervus dama), Cig.
šarenjákinja, f. die Damhirschkuh, Cig.
šarílọ, n. die Farbe, Levst. (Nauk); šarila treti, Vrt.; — prim. 1. šar.
šarı̑n, m. 1) = šarec 1), Jan. (H.); — 2) die Schmerle, der Bartgrundel (cobitis barbatula), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
1. šáriti, -im, vb. impf. bunt färben, C., Trst. (Let.); färben, anstreichen, C., Vrt.; — prim. 1. šar.
2. šáriti, -im, vb. impf. herumstöbern; kaj tod šariš! — herumstreichen, sein Unwesen treiben, Cig., C.; — es bunt treiben, groß thun, Dol.; — lärmen, poltern, Gor.; mož nad ženo šari, kadar je pijan, Polj.; — prim. 1. šara (?).
šárjenje, n. das Herumstöbern, das Lärmen, das Poltern, Polj.
šárka, f. ime šarasti ovci, Z.
šárkəlj, -klja, m. = šartelj, der Reindling, der Gugelhupf.
šarlatān, m. der Quacksalber, der Charlatan.
šarlatāniti, -im, vb. impf. quacksalbern, Cig.
šarokàz, -káza, m. das Spectroskop, h. t.- Cig. (T.).
šaróta, f. die Farbe, Erj. ( Let.), Žnid., LjZv.; — prim. 1. šar.
šarǫ́vən, -vna, adj. Farben-, šarǫ̑vni venec, der Farbenring, Cig. (T.); — prim. 1. šar.
šártəlj, -tlja, m. der Gugelhupf, Jarn., Jan., C., Dol.; — prim. bav. schart, kupferner Tiegel (Küchengeschirr), Štrek. (Arch.).
šarúga, f. 1) ein Fleck vom Rothlauf, C.; — 2) ein buntes Thier, C.
šarȗn, m. ein rothes Insect mit schwarzen Punkten, die Kohlwanze, Z.
šȃš, m. neka trava, ki raste po mlakužah, ob vodah, in iz katere delajo tudi pastirske plašče, BlKr.; hodi v šaš! geh zum Kuckuk! BlKr.; ostri š., scharfes Riedgras (carex acuta), Tuš. (R.); — das Schilfrohr, ogr.- C.
šátər, -tra, m. der Zauber, die Hexerei: na šatre verovati, C.
šátor, -óra, m. das Zelt, Guts.- Cig., Mur., V.-Cig., Jan., nk., Dol.; tam so imeli kramarji svoje prodajalne šatore, Jurč.; — prim. tur. čader, Mik. (Et.).
šátora, f. der Marktstand, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. šator.
šatórək, -rka, m. dem. šator; das Zeltchen, Cig.
šatorìč, -íča, m. dem. šator; das Zeltchen, Cig.
šatorína, f. das Marktstandgeld, Levst. (Nauk).
šatoríšče, n. das Gezelt, Jan.; das Lager, Mur.
šatǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. lagern, Mur.
šatǫ̑rnica, f. 1) die Kreuzkröte (bufo calamita), Cig., Frey. (F.); — 2) = vož, eine Art Natter, Mur.
šátra, f. 1) = šatora, die Markthütte, Jan.; — 2) = otrok, dokler je še nizek ter hodi razkoračen, posebno dokler ima še dolgo suknjico: šatra! kam šatraš? Lašče- Erj. (Torb.).
šatrȃj, m. die Saturei (satureia), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
šatrȃjka, f. = šatraj, Cig., Medv. (Rok.).
šátrast, adj. šatrasto je malo dete, dokler je še nizko ter hodi razkoračeno, Lašče- Erj. (Torb.).
1. šatráti, -ȃm, vb. impf. flicken: obutalo, plot š., BlKr.
2. šatráti, -ȃm, vb. impf. = razkoračeno hoditi, Z.; "šatra! kam šatraš?" tako vele šatrastemu otroku, Lašče- Erj. (Torb.); grätscheln (šajt-), Jan., vzhŠt.; stark hinkend gehen, (šajt-) Mur.
3. šátrati, -am, vb. impf. hexen, zaubern, vzhŠt., kajk.- C.
šátrav, adj. grätschig, (šajt-) Jan.; stark hinkend, Mur.
šátravəc, -vca, m. der Zauberer, vzhŠt.- C.
šatrı̑ja, f. die Zauberei, Mur., M., C.
šátringa, f. = šatrija, ogr.- C., Mik.
šátriti, -im, vb. impf. 1) zaubern, hexen, C.; — 2) š. na kaj, in abergläubischer Weise auf etwas halten: na kak dan š., n. pr. na vtorek, češ, da se ne sme ob vtorkih poročati, C.
šȃvba, f. der Weiberpelz, die Weiberjacke, Jarn.; — der Weibermantel bei Hochzeiten, Guts.; — ein kurzer Bauernrock mit Pelz gefüttert und hie u. da auch verbrämt, Lašče- Levst. (Rok.); — der Pelz, Alas., Mur., Cig., Jan., Met.; lisičja š., Met.; — prim. nem. Schaube = Mantel, srvn. schube, it. giubba, srlat. jopa, Mik. (Et.).
šȃvbica, f. dem. šavba; das Pelzchen, die Pelzjacke, Jan.
šávəlj, -vlja, m., Glas., pogl. ščavelj.
šávər, -vra, m. die Feldgrille, Tolm.; — prim. šuri.
šȃvra, f. = 1) ime črni kravi, Levst. (Rok.); = mavra: po noči je vsaka krava šavra, BlKr.; če ni mavra, pa je šavra = ist es nicht so, so ist es anders, Npreg.- Valj. (Rad); — 2) = nerodna krava, Cig., Gor., Dol.; — psovka nerodnemu človeku, Dol., BlKr.

65.948 66.048 66.148 66.248 66.348 66.448 66.548 66.648 66.748 66.848

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA