Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (66.148-66.247)

  1. svẹtı̑ljka, f. 1) die Laterne, Cig. (T.), DZ.; — die Lampe, C., Vrt., SlN.; ( hs.); — 2) die Feuerscheide (pyrosoma), Erj. (Ž.).
  2. svẹtı̑łnica, f. die Leuchte, Cig., Jan., C.; die Laterne, Cig., Jan., C., nk.; ročna s., die Handlaterne, Cig.; stavna s., die Positionslaterne, s. varnica, die Sicherheitslaterne, DZ.; — die Lampe, Jan., nk.
  3. svẹtı̑łničar, -rja, m. der Laternenmacher, Cig.; — der Lampenfabrikant, nk.
  4. svẹtı̑łnik, m. 1) der Leuchter, Meg.; — 2) der Luster, Jan.; — 3) der Leuchtthurm, Cig., Jan.; = morski s., die Seeleuchte, C., DZ.
  5. 1. svẹtílọ, n. 1) die Leuchte, Cig., Jan., Zora, nk.; pristansko s., die Hafenleuchte, Cig.; — die Laterne, Cig. (T.); ( stsl.); — die Lampe, C., Jap. (Sv. p.); bila je duša modri devici podobna, ki je svetilu za obilo olja skrbela, Slom.; — 2) die Beleuchtung, C., DZ.; s. napravljati, die Lampen, Lichter herrichten, C.; — 3) das Leuchtmaterial ( chem.), Cig. (T.); krožno s., die Photosphäre, Cig. (T.).
  6. 2. svetílọ, n. das Sacramentale, Jan., C.
  7. svẹtilonǫ̑səc, -sca, m. der Laternenträger, Jan.
  8. svetínja, f. 1) = svetníca, die Heilige, Mur., C., Danj.- Mik.; — 2) eine heilige Sache, Mik.; die Reliquie, Alas., Cig., Jan.; — der Ablasspfennig, Mur., Mik.; — eine geweihte Denkmünze, wie man z. B. solche an Wallfahrtsorten erhält, jvzhŠt.; — die Denkmünze, die Medaille, Cig., Jan., nk.; — 3) eine heilige Stätte, das Heiligthum, C., Krelj- Mik.; gospodnja s., Dalm.; — 4) svetinje = zvezdni utrinki, Jurč.
  9. svetı̑njar, -rja, m. der Medailleur, Cig.
  10. svetinjerẹ̑zəc, -zca, m. der Medailleur, Jan.
  11. svetínjica, f. dem. svetinja.
  12. svetínjišče, n. = svetišče, das Heiligthum, das Sanctuarium, Ravn.- Valj. (Rad).
  13. svetíšče, n. die heilige Stätte, das Heiligthum, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; das Sanctuarium im Tempel, Cig.
  14. svetíščən, -ščna, adj. Heiligthums-, nk.
  15. svetı̑telj, m. der Heiliger, Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  16. 1. svẹ́titi, -im, vb. impf. 1) leuchten; mesec sveti, der Mond scheint, es ist Mondschein; mesec sveti v sobo skozi okno; s. na kaj, etwas bescheinen: mesec sveti na razvalino; s. komu domov gredočemu, jemandem beim Heimwege leuchten; s čim si svetiš? was für ein Licht brennst du? še svetijo, sie haben noch Licht, Glas.; ( pren.) s. komu z dobrim zgledom, jemandem mit gutem Beispiel voranleuchten, Cig., C.; — 2) glänzend machen: svetite le dobro strele! Dalm.; — 3) s. se, glänzen; škornji se svetijo; nekaj se v travi sveti; ni vse zlato, kar se sveti; obraz se mu sveti od veselja.
  17. 2. svetíti, -ím, vb. impf. 1) heiligen, feiern, Cig., Jan., C.; svetke s., C.; — 2) weihen, Jan.
  18. svẹtı̑vəc, -vca, m. 1) der Leuchtende, der Lichtträger, Cig., Jan.; — 2) surinamski s., der surinamische Laternenträger (fulgora laternaria), Erj. (Ž.).
  19. svetkováti, -ȗjem, vb. impf. ein Fest begehen, feiern, Dol.- Cig., Jan., C.
  20. svẹtlẹ́ti, -ím, vb. impf. glänzen, schimmern, Dict., C.; Kaj na rokah, kaj na rokah Prstanci svetlijo? Npes.- Kres.
  21. svẹtlíca, f. 1) das glänzende Haar der Schafe, C.; — 2) der Jupiterstern, Blc.-C.; — 3) die camera lucida ( phys.), Cig. (T.); — 4) das Johanniswürmchen, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.); — 5) eine Art dicke, süße Birne, C., Notr.; — eine Art Apfel, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Taffetapfel, C.; — das Bergwohlverleih (arnica montana), C., Medv. (Rok.); — 6) die Blende ( min.), Cig. (T.); srebrnata s., die Silberblende, Cig. (T.); cinkova s., die Zinkblende, živosrebrna s. = cinober, Erj. (Min.).
  22. svẹtlíčica, f. dem. svetlica; das Leuchtkäferchen, Jan. (H.).
  23. svẹtlíka, f. 1) ein leuchtendes Ding, ogr.- C.; — 2) eine Art weißer Apfel, C.; prim. svetlica 5); — das Glanzgras, das Kanariengras (phalaris), Cig.
  24. svẹtlíkanje, n. das Schimmern, nk.; — s. morja, die Phosphorescenz des Meeres, Cig. (T.), Jan.
  25. svẹtlíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. schimmern, C., Žnid., nk.; ( min.), Cig. (T.); morje se svetlika, das Meer phosphoresciert, Cig. (T.), Jes.; — mej vrsticami se svetlika, es ist zwischen den Zeilen zu lesen, Levst. (Zb. sp.).
  26. svẹtlı̑n, m. 1) der Brillant, Cig., Jan.; — 2) der Leuchtkäfer (pyrophorus), Erj. (Ž.); — 3) eine Art Apfel: die Glanzreinette, C.; — svetlini, Nachtkerzen (oenothereae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  27. svẹtlı̑nčati, -am, vb. impf. funkeln, Jan.
  28. svẹtlı̑nčkati, -am, vb. impf. schimmern, M.
  29. svẹtlíti, -ím, vb. impf. 1) glänzend machen, Cig.; polieren, Guts.- Cig.; wichsen, Jan.; škornje s., die Stiefel wichsen, Zora; — licht, hell machen, Cig., Jan.; — 2) s. se, licht, hell werden, Cig., Jan., Z.; preden se je jelo svetliti, vor Anbruch des Tageslichtes, Cig.; od severne strani se že svetli ( n. pr. po nevihti), Z., jvzhŠt.
  30. svẹtljȃva, f. die Erhellung, die Beleuchtung, SlN.; svetljava pri teh poskusih naj ne bode premočna, Žnid.
  31. svẹtlóba, f. 1) das Licht; mesečna s.; več svetlobe potrebujem; gomoleča s., flackerndes Licht, Erj. (Som.); — die Helle; dnevna s.; — der Schein; s svetlobo obdan; — na svetlobo dati = na svetlo dati, (ein Buch) herausgeben, Pirc, Burg.; — 2) die innere Weitung eines Gefäßes, der innere freie Raum, Cig. (T.), Svet. (Rok.); čoln ima dva metra svetlobe, der Kahn hat zwei Meter im Lichten, Cig.
  32. svẹtločútən, -tna, adj. lichtempfindlich, Sen. (Fiz.).
  33. svẹtloglàv, -gláva, m. der Glaskopf ( min.), Cig. (T.); — prim. svitoglav.
  34. svẹtlogòr, -góra, adj. hellbrennend: svetlogori premog, die Cannelkohle, Erj. (Min.).
  35. svẹtlonòs, -nǫ́sa, m. der Lichtbringer (Lucifer), Cig., Jan.
  36. svẹtlonǫ̑səc, -sca, m. der Lichtträger, Cig.
  37. svẹtloǫ́kən, -kna, adj. mit schimmernden Fenstern: svetlookni dvori, Levst. (Zb. sp.).
  38. svẹtlopìs, -písa, m. die Photographie, das Lichtbild, Jan., Cig. (T.), C.
  39. svẹtlopı̑səc, -sca, m. der Photograph, Jan.
  40. svẹtlọ̑st, f. 1) die Helle, die Helligkeit; s. razsvetljenih predmetov, Žnid.; — der Glanz ( min.), Cig. (T.); kovinska s., der Metallglanz, Sen. (Fiz.); — 2) die Erlaucht, die Durchlaucht, Cig., Jan.; kraljeva svetlost! königliche Majestät! Hip. (Orb.).
  41. svẹtlotìsk, -tíska, m. der Lichtdruck, Navr. (Kop. sp.).
  42. svẹtlúcati se, -ȗcam se, vb. impf. funkeln, DSv.
  43. 2. svẹ̑tnica, f. das Berathungszimmer, Cig.
  44. svetníčica, f. dem. 3. svetnica; eine kleine Heilige, Cv.
  45. svetníčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. sich heilig stellen: prehudo se je napihovala in svetničila, LjZv.
  46. 1. svẹ̑tnik, m. = svečnik, svetnjak 2), der Leuchter, C.
  47. 2. svẹ̑tnik, m. der Rathgeber, der Berather, Cig., Jan.; moji svetniki, Trub.; Roboam ni poslušal starih izkušenih svetnikov, Ravn.; — der Rathsherr, der Rath, Meg., Dict., Guts., Cig., Jan., C., Dalm.- M., nk., Dol., Rec., Gor.; skrivni s., der Geheimrath, Cig., C., Dalm.; vladni s., der Regierungsrath, Cig. itd.
  48. 3. svetník, m. 1) der Heilige; vsi svetniki božji; — 2) svę̑tnik = praznik, Kamenje (Ipavska dol.)- Erj. (Torb.).
  49. svetnikováti, -ȗjem, vb. impf. die Rolle eines Heiligen spielen, Levst. (Zb. sp.).
  50. 1. svẹ̑tniški, adj. rathsherrlich, Raths-: svetniško mesto, svetniška čast, nk.
  51. 1. svẹ̑tništvọ, n. 1) die Rathsversammlung, Let., Bes.; — 2) die Rathswürde, nk.
  52. svẹtnják, m. 1) ein Weltlicher, Cig.; — 2) svẹ̑tnjak, der Leuchter, Meg.; luč se postavi na svetnjak, Krelj.
  53. svẹtobǫ́łən, -łna, adj. weltschmerzlich, Zv.
  54. svẹtobǫ̑lje, n. der Weltschmerz, Zv.
  55. svẹtobǫ̑rəc, -rca, m. der Weltbekämpfer, C.; der Weltstürmer, Jan.
  56. svetodẹ̑łnik, m. der Scheinheilige, C.
  57. svẹtoglèd, -glę́da, m. das Kosmorama, Cig.
  58. svetogȓdəc, -dca, m. der Heiligthumschänder, Cig.
  59. svetohlı̑nəc, -nca, m. der Scheinheilige, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
  60. svetohlíniti, -ı̑nim, vb. impf. frömmeln, Mur.- Cig., Jan.
  61. svetohlı̑nka, f. die Scheinheilige, Mur., Cig., Jan., Slom., nk.
  62. svetohlı̑nski, adj. scheinheilig, Mur., Cig., nk.
  63. svetohlı̑nstvọ, n. die Scheinheiligkeit, die Bigotterie, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  64. svẹtokàz, -káza, m. 1) die Weltkarte, Cig. (T.); — 2) das Kosmorama, Cig. (T.).
  65. svetokrȃdəc, -dca, m. der Kirchendieb, Cig., Jan.; — stsl.
  66. svetokrȃdež, m. 1) der Kirchendiebstahl, Cig., Jan.; — 2) = svetokradec, Cv.
  67. svetokrȃdnik, m. = svetokradec, Mur.
  68. svetokȗpəc, -pca, m. der Simonist, Cig.; — rus.
  69. svetokȗpstvọ, n. die Simonie, Cig. (T.); — rus.
  70. svetolẹ̑tnica, f. die Jubiläumshymne, ZgD.
  71. svẹtoljùb, -ljúba, m. = svetoljubec, Jan. (H.).
  72. svẹtoljȗbəc, -bca, m. der die Welt liebt, C.
  73. svetonóčən, -čna, adj. die Christnacht betreffend, Mur.
  74. svetopèt, -pę́ta, adj. scheinheilig, Jan., Slom.; s. hinavec, C.
  75. svetopę̑təc, -tca, m. der Scheinheilige, der Frömmler, Jan., C.
  76. svetopę́tən, -tna, adj. scheinheilig, M.; svetopetna hinavščina, Vod. (Bab.).
  77. svetopę̑tka, f. die Scheinheilige, die Frömmlerin, Bes.- C.
  78. svetopę̑tnik, m. der Scheinheilige, Cig., Kr.
  79. svẹtopìs, -písa, m. die Kosmographie, Jan.
  80. svẹtopı̑səc, -sca, m. der Kosmograph, Cig., Jan.
  81. svẹtopísən, -sna, adj. kosmographisch, Jan. (H.).
  82. svẹtopı̑sje, n. die Kosmographie, Cig., Jan.
  83. svetoskrȗnəc, -nca, m. der Heiligthumschänder, nk.
  84. svẹtoslǫ́vən, -vna, adj. kosmologisch, Cig.
  85. svẹtoslǫ̑vje, n. die Kosmologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  86. svetotȃjstvọ, n. das Mysterium, Jan.; — das Sacrament, nk.; ( hs.).
  87. svetotȓžje, n. die Simonie, Raič ( Let.).
  88. svẹtotvǫ̑rje, n. die Kosmogonie, Jan. (H.).
  89. svẹ́tovati, -ujem, vb. impf. ( pf.) rathen; s. komu kaj; dobro si mi svetoval; svetuj mi, kaj naj zdaj storim! s. koga, Krelj, Jsvkr.; druge sem k temu svetoval, Kast. (Rož.); slabo si ga svetoval, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — s. se, sich berathen, Trub., Dalm., Krelj, jvzhŠt.
  90. svẹtovȃvəc, -vca, m. = 2. svetnik, der Rathgeber; — der Rathsherr, Mur., Cig., Jan., nk.; — tudi svẹ́tovavəc, Schönl., Trav.- Valj. (Rad).
  91. svẹtovȃvstvən, -tvəna, adj. das Rathscollegium betreffend, nk.
  92. svẹtovȃvstvọ, n. 1) die Rathswürde, nk.; — 2) das Rathscollegium, Cig., Jan., nk.
  93. svẹtovìd, -vída, m. die Weltkarte, Jan., Cig. (T.); das Kosmorama, Jan.
  94. svẹtǫ̑vje, n. das Weltsystem, Cig. (T.).
  95. svẹtovlàd, -vláda, m. der Weltbeherrscher, Cig. (T.).
  96. svẹtovljàn, -ána, m. der Weltbürger, der Kosmopolit, Jan. (H.).
  97. svẹtovljȃnstvọ, n. der Kosmopolitismus, Jan. (H.).
  98. svẹtǫ́vnik, m. das Weltkind, Jan. (H.).
  99. svẹtovnják, m. = posveten človek, Cv.
  100. svẹtozòr, -zóra, m. die Weltschau, das Kosmorama, Jan., Cig. (T.).

   65.648 65.748 65.848 65.948 66.048 66.148 66.248 66.348 66.448 66.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA