Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (6.601-6.700)

  1. izmúčiti, -mȗčim, vb. pf. abmartern, abquälen, Cig., nk.
  2. izmȗgati, -am, vb. pf. = izmungati, jvzhŠt.
  3. izmúliti, -im, vb. pf. ausjäten, ausraufen, Cig., C.; — ausgrasen: travnik i., Cig.
  4. izmúljati, -am, vb. impf. ad izmuliti; ausraufen, ausgrasen, Cig.
  5. izmȗngati, -am, vb. pf. ausmangen: i. perilo, Dol., Gor., Tolm.; — prim. izmongati.
  6. izmúzati se, -mȗzam se, vb. pf. entschlüpfen, sich davon schleichen, Cig., C., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; vsi se izmuzajo ven, Jurč.; i. se komu, Str.
  7. izmȗzək, -zka, m. die Entgleitung, C.; ti izmuzki, ti izpolzki nature iz svojih modrih tečajev, Ravn.
  8. izmúzniti, -mȗznem, vb. pf. 1) die Rinde abstreifen, entrinden, C.; mladico, vejico i., Dict.; — 2) schnipfen, entwenden, Cig.; — 3) i. se, entgleiten, entschlüpfen; — sich wegstehlen: i. se iz hiše, C.; sich entziehen: i. se iz svoje dolžnosti, Jap.- C.; — 4) intr. entschlüpfen: iz rok mi izmuzne kaj, C., jvzhŠt.
  9. izmuzováti, -ȗjem, vb. impf. ad izmuzniti, Cig.
  10. iznemȃgati, -am, vb. impf. ad iznemoči; schwach werden, erliegen, Cig., Vrt.; Turku iznemaga upehani kristjan, Levst. (Zb. sp.).
  11. iznemáriti se, -mȃrim se, vb. pf. liederlich werden, V.-Cig.
  12. iznẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izneti; herausnehmen: bratu troho i., Krelj; i. komu oči, Vrt.
  13. iznemóči, -mǫ́rem, vb. pf. = obnemoči, kraftlos werden, erliegen, Cig., Jan.; Ali vedi, kakor se je brzo porodila, Hitro zopet iznemore in ugasne (jeza), Levst. (Zb. sp.); ohnmächtig werden, C.; iznemǫ́gəł, -mógla, entkräftet, abgespannt, Jan., C.
  14. iznemǫ́glost, f. die Erschöpfung, die Abgespanntheit, Jan., SlN.
  15. iznenȃdoma, adv. = iznenada, Z.
  16. iznı̑ma, f. die Ausnahme, DZ., kajk.- Valj. (Rad).
  17. iznı̑manje, n. das Ausnehmen, die Ausnahme: zapoved božja ne trpi iznimanja, kajk.- Valj. (Rad).
  18. iznı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izneti; ausnehmen, DZ.; iznimajoč vzrok, ein Ausnahmsgrund, Levst. (Pril.).
  19. iznı̑mce, adv. ausnahmsweise, Mik.
  20. iznı̑mək, -mka, m. = iznima; brez iznimka, Zv.
  21. iznı̑mka, f. die Ausnahme, h. t.- Cig. (T.), nk.
  22. izobaromēterski, adj. isobarometrisch, Cig. (T.).
  23. izogeotērma, f. črta enake zemeljske toplote, die Isogeotherme, Jes.
  24. izohimēna, f. črta enake srednje zimske topline, die Isochimene ( geogr.), Cig. (T.), Jes.
  25. izokrīma, f. črta največe mrzlote morskega površja, Jes.
  26. izomı̑ka, f. die Ausbildung, nk.; praktična i., DZ.
  27. izomı̑kati, -kam, -čem, vb. pf. ausbilden, Cig.
  28. izomorfı̑ja, f. enakost kristalnih oblik pri raznih tvarinah, istolikost, die Isomorphie, Cig. (T.).
  29. izotērma, f. črta enake srednje letne toplote, die Isotherme, Jes.
  30. izpámetiti, -im, vb. pf. klug machen, Z.; i. se, klug werden, Z.; sich eines bessern besinnen, Let.
  31. izpámetovati, -ujem, vb. pf. = spametovati, Z.
  32. izparomèr, -mę́ra, m. der Verdunstungsmesser, das Atmometer, Cig. (T.).
  33. izplamenẹ́ti, -ím, vb. pf. zuende lodern, auslodern, Cig.
  34. izplamtẹ́ti, -ím, vb. pf. = izplameneti, Cig.
  35. izpodbȃdoma, adv. spornstreichs, M.
  36. izpodlȃmljati, -am, vb. impf. ad izpodlomiti, Cig.
  37. izpodlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. unten wegbrechen, Cig.
  38. izpodmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. von unten erschüttern, Cig.; sedež, prestol komu i., Ravn.
  39. izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.- C.
  40. izpodmèł, -mę́la, m. die Unterwühlung durch Wasser, Nov.- C.
  41. izpodmelína, f. vom Wasser unterwühltes Ufer, C., Z.
  42. izpodmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. (ein Ufer) unterwühlen (o vodi), Cig.
  43. izpodmę́liti, -mę̑lim, vb. pf. = izpodmeliniti: i. se, vom Wasser unterwühlt werden, C.
  44. izpodmésti, -métem, vb. pf. unten herausfegen, Cig.
  45. izpodmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad izpodmesti, Cig.
  46. izpodmìk, -míka, m. die Unterschlagung: i. zaupane reči, DZ.
  47. izpodmikáč, m. der Schnipfer, Cig.
  48. izpodmíkanje, n. das Unterschlagen, DZ.
  49. izpodmíkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izpodmekniti.
  50. izpodmílati, -am, vb. impf. ad izpodmleti, Z.
  51. izpodmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. unterhöhlen, unterspülen, unterwaschen, Cig., Jan., C., Vrt.
  52. izpodmlẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpodmleti = izpodmilati, Z.; voda zid izpodmleva, Levst. (Cest.); — tla pod nogami komu i., DSv.
  53. izpodmòł, -móla, m. 1) die Unterminierung durch das Wasser, Cig.; — 2) unterspültes Ufer, der Uferbruch, die Grotte, Z., Burg.
  54. izpodmȏłək, -łka, m. die Grotte, Rib.- M.
  55. izpodmúliti, -im, vb. pf. darunter wegjäten: travo i. pod trsjem, Z.
  56. izpodmúliti se, -im se, vb. pf. eine finstere Miene annehmen: izpodmuljeno (= izpod čela) gledati, Lašče- Levst. (M.); — prim. podmuliti se.
  57. izpodmúljenəc, -nca, m. = kdor izpodmuljeno gleda, Lašče- Levst. (M.).
  58. izpodsnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izpodsneti, Cig.
  59. izpomȃljati, -am, vb. impf. ad izpomoliti; i. nogo, spreizen, hoditi nogo izpomaljaje (der Spreizgang), Telov.
  60. izpomòł, -móla, m. das Spreizen, die Vorhebehalte, Telov.
  61. izpomolíti, -ím, vb. pf. spreizen: i. nogo, Telov.
  62. izpomoríti, -ím, vb. pf. = pomoriti, ogr.- Mik.
  63. izpomrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. = pomreti, Raič (Slov.).
  64. izprẹ̑koma, adv. quer, (sp-) Cig.; querüber, von der Seite: i. koga bezati, SlN.; — pot je i., (sp-), to je: ni strma, Svet. (Rok.).
  65. izprẹ̑ma, f. der Vorspann, Z., Levst. (Nauk).
  66. izpremẹ̑mba, f. die Veränderung, die Verwandlung.
  67. izpremẹ̑n, m. = izprememba, Cig., C.; — njiva je v izpremenu, t. j. dva gospodarja jo uživata, vrsteč se leto za letom, Svet. (Rok.).
  68. izpremẹ̑na, f. die Verwandlung, die Veränderung, Cig., Jan.; — die Phase, Jan.
  69. izpremẹ̑nək, -nka, m. 1) die Aenderung, Mur., C.; der Wechsel, Mur.; die Metamorphose, Rog.- Valj. (Rad); — 2) = izprevržek, die Abart, C.
  70. izpremẹnı̑təv, -tve, f. die Veränderung, die Verwandlung.
  71. izpremẹníti, -ím, vb. pf. verändern; lice i., die Farbe wechseln, Cig.; i. se, sich ändern; nič se ni izpremenil, tak je, kakršen je bil; umwandeln; vodo v vino i.; i. se, sich verwandeln; veselje se je v žalost izpremenilo.
  72. izpremẹ́njast, adj. = izpreminast, C.
  73. izpremẹ́njati, -am, vb. impf. ad izpremeniti, Mur.; nespameten (človek) se kakor mesec izpremenja, Škrinj.- Valj. (Rad).
  74. izpremẹnjȃva, f. der Wechsel, die Abwechslung, C.
  75. izpremẹnjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, der Diallag, C.
  76. izpremẹnjénje, n. die Veränderung, die Verwandlung; i. Jezusovo, die Verklärung Jesu, Cig.
  77. izpremẹnjevȃnje, n. das Verändern, das Verwandeln; die Veränderungen.
  78. izpremẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpremeniti, = izpremenjati.
  79. izpremẹnljìv, -íva, adj. wandelbar, veränderlich; izpremenljivo vreme; vse je izpremenljivo; — variabel ( math.), Cig. (T.).
  80. izpremẹnljívost, f. die Veränderlichkeit; die Wandelbarkeit; i. človeške sreče.
  81. izpremetanína, f. das Untereinander, C.
  82. izpremẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izprevreči; i. se, sich verwandeln: na (v) volkove se i., LjZv.; — (izpremetale so ga barve, er wechselte die Farben, Jurč.).
  83. 1. izpremı̑n, m. = izprememba, Mur., Cig., Jan., Nov.; — die Verklärung, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schillern, M.
  84. 2. izpremı̑n, m. das Verschwinden, Mur.
  85. izpremínast, adj. = izpreminjast, schillernd: izpreminasta kokoš, Lašče- Levst. (M.); izpreminasti mramor, der Muschelmarmor, Erj. (Min.).
  86. izpremínati, -am, vb. impf. = izpreminjati; — i. se, schillern, Lašče- Levst. (M.).
  87. izpreminȃvčək, -čka, m. der große Schillerfalter (apatura Iris), Erj. (Ž.).
  88. izpremíniti, -mı̑nem, vb. pf. verschwinden, Raič (Slov.); vrag izpremine, Npr.- Kres.
  89. izpremínjanje, n. die Veränderung; i. obraza, das Mienenspiel, Cig. (T.); i. glasa, die Mutation der Stimme, Cig. (T.); i. vremena, der Wetterwechsel, Cig.; i. barv, der Farbenwechsel, Cig.; i. glasov, der Lautwechsel, die Lautveränderung ( gramm.), Cig. (T.); — das Schillern, Gor.
  90. izpremínjast, adj. schillernd, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
  91. izpremínjati, -am, vb. impf. ad izpremeniti; verändern, verwandeln; i. se, sich verändern, wechseln; vse se izpreminja na svetu; — i. se, schillern, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
  92. izpremínjav, adj. = izpreminjast, Jan., DZ.
  93. izpreminjȃva, f. der Wechsel, Cig., Jan.; i. letnih časov, Zora; die Variation, Jan.; i. glasu, die Modulation der Stimme, Jan.
  94. izpreminjȃvčək, -čka, m. = izpreminavček, der Schillerfalter, Jan.
  95. izpreminjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, Cig. (T.).
  96. izpremínjčast, adj. = izpreminjast, Polj.
  97. izpreminjeváti, -ȗjem, vb. impf. = izpreminjati, Cig.
  98. izpremı̑slək, -sləka, (-səłka), m. die Aenderung des Vorsatzes, Cig.; die Sinnesänderung, Jan.
  99. izpremísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) = premisliti, Mur.; izpremišljen, vorbedächtig, discret, Cig., Jan.; vorsätzlich: izpremišljeno ubijanje, C.; — 2) i. se, sich eines andern besinnen, den Entschluss ändern, Cig., Jan., C.
  100. izpremíšljati, -am, vb. impf. ad izpremisliti, Cig.

   6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA