Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (65.948-66.047)

suknenína, f. die Tuchware, Mur., Cig., Jan., C.; človek se oblači z volnato suknenino, Vrtov. (Km. k.).
suknìč, -íča, m. ein Tuchlappen, Mur., Cig., Jan., Met.
súkniti, sȗknem, vb. pf. zucken: strela sukne iz oblaka nizdolu, Vrt.
sȗknja, f. 1) der Männerrock; zimska s.; gospodska, kmetska s.; — 2) die Erde, womit ein Kohlenmeiler bedeckt wird, das Gestübe, V.-Cig.
suknjáč, m. ein Mann, der einen Rock zu tragen pflegt, C., Bes.; suknjač vodi za nos naša dekleta, Jurč.
sȗknjica, f. dem. suknja, das Röckchen.
sȗknjič, m. ein kurzer Rock, nur Hände und Rumpf bedeckend, die Jacke, C., jvzhŠt.
suknostrı̑žəc, -žca, m. der Tuchscherer, Jan.
suknostrı̑žnica, f. 1) die Tuchschererwerkstätte, C.; — 2) die Tuchschermaschine, DZ.
suknostrı̑žnik, m. = suknostrižec, Guts.
suknotkȃłəc, -łca, m. der Tuchweber, Jan.
sȗł, -la, m. der Dunst, der Dampf, Hal.- C.; suli letijo (o soparici), C.
suláč, m. = sulec, C.; ("seláč", Dict., Savinska dol).
sȗləc, -lca, m. der Huchen (salmo hucho), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Kr.
sulfāt, m. ein schwefelsaures Salz, das Sulphat: cinkov, kalcijev, železov s., Sen. (Fiz.).
sulfīd, m. ein schwefeligsaures Salz, das Sulphid, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
sȗlica, f. die Lanze, der Spieß; — ( der Pfeil, Meg.- Mik., Mur.).
sȗličar, -rja, m. der Lanzenträger, der Lanzenknecht, Cig., Jan., C., Jap. (Sv. p.), ZgD.
sȗličast, adj. lanzenförmig, Cig., Jan., nk.; lanzettförmig: s. list, Tuš. (R.), Zv.
sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.- Vod. (Pes.).
sȗličba, f. der Lanzenkampf, das Turnier, C.
súličevəc, -vca, m. der Speerkies, Cig. (T.).
sȗličica, f. dem. sulica; die Lanzette, Cig., Jan.; — der Schröpfschnapper, Cig.
sȗličnik, m. der Lanzenträger, Cig., Levst. (Zb. sp.).
súliti, -im, vb. impf. 1) = sipati, C.; — 2) s. se, qualmen: krop, hiša se suli, Hal.- C.; — ( prim. suti?).
sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc- C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.- C.).
sȗlkati, -am, vb. impf. stechen, C.
sȗłnat, adj. dunstig, voll Qualm: hiša je sulnata (polna čada), Hal.- C.
sūltan, m. 1) mohamedanski vladar, der Sultan; — 2) pasje ime.
sūltanič, m. der Sultanssohn, Glas.
sȗn, m. der Stoß, C., DZ., nk.
sȗnəc, -nca, m. der Stoß, C.; kaka brca ali kak s. v rebra, LjZv.
sȗnək, -nka, m. der Stoß, Mur., nk.
sȗnež, m. ein gieriger Esser, der Vielfraß, C.
súniti, sȗnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen, stoßen; v rebra, pod rebra koga s., jemandem einen Rippenstoß geben; z nogo koga s., einen Fußstoß geben; od sebe s., wegstoßen; sovražnika raz konja s., den Feind vom Pferde herabstechen, Cig.; — 2) gierig verzehren, C.; ti bi rad le kaj dobrega sunil, Št.- Z.; (v tem pomenu tudi vb. impf., C.).
sȗnljaj, m. der Stoß, der Schupf, Cig., Jan.
sunljáti, -ȃm, vb. impf. gierig essen, C.
sȗntati, -am, vb. impf. gierig essen, C.
superoksīd, m. prekis, das Superoxyd ( chem.), Cig. (T.).
supīn, m. namenilnik, das Supinum ( gramm.), Jan.
sȗplje, f. pl. eine Art Kinderschlitten aus zwei Brettern, Dol.- M.
sūr, adj. fahlgrau, Habd.- Mik., C.; — bräunlich, Z.; — tudi hs.; iz tur., Mik. (Et.).
súra, f. ein großer Sack, C.; der Strohsack, Jarn., Jan., C.; — prim. kor.-nem. zurre, großer Sack von grober Leinwand, C., Štrek. (Arch.).
súričar, -rja, m. der Mennigbrenner, Cig.
suričárnica, f. die Mennighütte, Cig.
súrik, m. der Mennig, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); — stsl., rus.
surína, f. ein Gewand aus Hausleinwand, Hal.; — ein kurzer, weißer Rock, C.; — eine Art Mantel, ogr.- C.
sȗrka, f. 1) = jopa, kočemajka, C.; — eine Art nationaler Männerrock, nk.; ( hs.); — 2) der Hundszahn (erythronium dens canis), Medv. (Rok.).
surǫ̑vəž, m. = sirovež, nk.
súsati, -am, vb. impf. s. na koga, jemanden beargwöhnen, Z.; nanj susajo, man hat ihn im Verdacht, BlKr.- Erj. (Torb.).
sȗsək, -ska, m. ein Trinkgefäß, C.
sȗslik, m. die Zieselmaus (mus citellus), Cig., C., Gor.- M.
sȗš, -ı̑, f. = suša, Goriš.; (suš, m., Erj. [Torb.]).
súša, f. 1) die Dürre; suša kos kruha vzame, moča pa dva; — 2) die Hütte, der Schoppen, C.; — prim. suhota 3); — 3) psovka suhemu človeku, LjZv.
sušáč, m. = človek, kateri seno, lan suši, der Trockner, Mur., Z., C.; — der Obstdörrer, Danj.- Valj. (Rad).
sušȃva, f. 1) — suša, die Dürre, ogr.- C.; — 2) = suha zemlja, das Festland, Vod. (Izb. sp.).
súščev, adj. März-; suščev prah gre z zlatom na vago, Npreg.- Jan. (Slovn.).
súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.).
súšək, -ška, m. der Torf, Guts.- Cig., Jan., Levst. (Pril.), Nov.
súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.
sušę́nəc, -nca, m. = suhar, der Zwieback, V.-Cig.
sušíca, f. 1) ein abdorrender oder abgedorrter Baum, Cig., Jan., C.; nerodovitne sušice po vrtih, Ravn.; sušico posekati, Lašče- Levst. (Rok.); — ein dürrer Ast, C., Bes.; — 2) = sušec 2), der Gießbach, Cig., Hip. (Orb.); — 3) die Auszehrung, die Schwindsucht; die Darrsucht (beim Vieh), Strp.; hrbtna s., die Rückendarre, Cig., Jan.; strelna s., die Kernschwinde (am Pferdehuf), Cig., Jan.
sušíčən, -čna, adj. schwindsüchtig, auszehrend, Mur., Cig., Jan., C.
sušíłən, -łna, adj. zum Trocknen dienend, trocknend: sušı̑łna sredstva, Cig.; — zum Dörren dienend, Darr-, Cig.; sušilna lesa, Jurč.
sušı̑łnica, f. 1) die Darre; — der Dörrofen; s. za sadje, lan itd.; — 2) die Trockenkammer, der Trockenboden, DZ., Levst. (Pril.).
sušı̑łnik, m. 1) der Trockenboden, Cig.; — 2) der Darrbalken, Cig.
sušı̑łnjak, m. die Darre, der Dörrofen, C.
sušílọ, n. 1) das Trocknen; seno na sušilu, Lašče- Levst. (M.); perilo na sušilu, die trocknende Wäsche, Z.; ni pravega sušila, da bi otavo pod streho spravili, Polj.; slabo sušilo imamo, jvzhŠt.; vreme je dobro za sušilo, Gor.- DSv.; — das Dörren, C.; sadje za s., Cig.; — 2) der Trockenapparat, Cig. (T.); — 3) der Trockenplatz, Cig., Jan., Cig. (T.).
sušína, f. 1) coll. trockene Dinge, Cig., Jan.; dürres Laub, Jan.; dürres Holz, dürres Reisig, Tolm.- Erj. (Torb.), SKr., jvzhŠt.; — trockenes Futter, C.; — geselchtes Fleisch, C.; — 2) eine trockene Stelle, Jan.
sušíti, -ím, vb. impf. trocknen ( trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); ( pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen ( intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.
sušı̑vəc, -vca, m. der Trockner; — der Dörrer, Cig.
súšje, n. coll. trockene Dinge: bes. gedörrtes Obst, C., Goriška ok.- Ip., Kras- Erj. (Torb.), Mik., Štrek.; jabolčno s., Cig.; — = posušeno perje od pese, zelja, repe, korenja, Dol.; — dürre Reiser, Bes.; dürres Holz, Gor.; v sušju in protju tlečo iskro podpihati, Zv.; — sušjè, Valj. (Rad).
sȗšnik, m. 1) ein trockener Wind, C.; der Landwind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); — 2) das Pfropfreis, Cig., C.
sušóba, f. coll. getrocknete Dinge, Mur.; gedörrtes Obst, Guts., Mur., Cig.
sútəl, -tla, m. = birmski boter, C.; (sutal, Jan.); — prim. it. santolo = boter, C.
súti, spèm, (sȗjem), vb. impf. 1) schütten (von trockenen Dingen), Jan., Mik., nk.; — 2) in Menge herabfallen: ivje je sulo z dreves, LjZv.; — ljudje so k njemu suli (strömten zu ihm), Cv.
sútla, f. die Firmpathin, Jan.; — prim. sutel.
suváłən, -łna, adj. zum Stoßen dienend: suvȃłni stroj, LjZv.
suvȃłnica, f. das Weberschiffchen, Z., Hip. (Orb.), Dalm., Polj., Notr.; (sov-) V.-Cig.
suváti, súvam, sújem, vb. impf. ad suniti; stoßen; z nogami sta se suvala; ( praes. súvljem, vzhŠt.).
suvíkati, -kam, -čem, vb. impf. = suvati, C.
sužȃnstvọ, n. die Sclaverei, Habd.- Mik.
súžən, -žna, m. = suženj, Dalm., Škrinj.- Valj. (Rad).
sȗžən, -žna, adj. leibeigen, Mur., Cig., Jan.; — dienstbar, unterthänig, Mur., Cig., Jan.; — knechtlich, sclavisch, C.
súžənj, -žnja, m. der Sclave, Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Kast., kajk.- Valj. (Rad), nk.
sȗžnica, f. die Sclavin, Mur., Cig., Jan., nk.
sȗžnik, m. der Sclave, Mur., Cig., Jan., nk.
súžnja, f. die Sclavin, Mur., Cig., Jan.
sužnjeváti, -ȗjem, vb. impf. Sclavendienste verrichten, Sclave sein, Jan., SlN., ZgD.
sȗžnost, f. die Sclaverei, die Knechtschaft, Mur., Cig., Jan., Rog., Škrb., Preš. i. dr., nk.
sváčina, f. die Schwägerschaft, Meg., Cig.; ženitev v svačini, Dalm.
sváčiti se, -im se, vb. impf. sich verschwägern, Cig., Jan.
svȃda, f. der Hader, die Zwietracht, Dict., Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad); svade in nesreče narejati, Zwietracht und Unglück stiften, Krelj; — der Streit: v svadi koga ubiti, Trub.
sváditi, svȃdim, vb. pf. 1) beleidigen, erzürnen, Mur., Jan., Mik., Mariborska ok.- Kres; s. koga, C.; — 2) s. se, sich zertragen, Mur., Jan., vzhŠt.
svadljìv, -íva, adj. hadersüchtig, zanksüchtig, Guts., Mur., Cig., Jan., Krelj.
svadljı̑vəc, -vca, m. 1) der Haderer, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Kampfhahn (machetes pugnax), Erj. (Ž.).
svadljı̑vka, f. ein hadersüchtiges Weib, die Zänkerin, Mur., Cig., Jan.
svadljívost, f. die Hadersucht, die Zanksucht, der zwieträchtige Geist, Mur., Cig., Jan.
svȃdnik, m. der Unruhestifter, der Aufrührer, C., Trub.
svȃja, f. der Hader, der Zwiespalt, die Zwietracht, Cig., Jan., C., Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.; z jezikom svaje delati, vzhŠt.- Kres; v svaji so, svajo imajo med seboj, sie haben sich zerzankt, vzhŠt.

65.448 65.548 65.648 65.748 65.848 65.948 66.048 66.148 66.248 66.348

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA