Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (65.848-65.947)

  1. stúhəł, -hla, adj. = zatohel, muffig, dumpfig, Cig., Jan., C.
  2. stuhnẹlína, f. der Moder, C.
  3. stuhnẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch anhaltende Feuchtigkeit verderbt werden, verstocken, Cig.; vermodern, C.; stuhnela repa, muffelige Rübe, C.; — 2) verlöschen: ogenj stuhni, C.; — pogl. stuhniti.
  4. stúhniti, -tȗhnem, vb. pf. dumpfig werden, Cig.; verderben ( v. Korn), C.; nam. stohniti; prim. zatohniti.
  5. stuhnóta, f. der Muff, der Moder, Mur., Cig., Jan.
  6. stúkati, -am, vb. impf. den Ochsen rücklings gehen heißen, Rib.- M.; — prim. štukati.
  7. stȗłək, -łka, m. 1) nav. pl. stulki, zusammengeschrumpfte Dinge, z. B. Laub, unreifes Obst u. dgl., C.; krause Locken, Rez.- C.; die Falten an Stiefeln, C.; — 2) die Papierrolle, die Düte, C.
  8. stulína, f. ein zusammengeschrumpftes Ding, C.
  9. stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen ( n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.- C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
  10. stúljenik, m. ein zusammengeschrumpfter, verkrüppelter Mensch, C.
  11. stvȃr, -ı̑, f. 1) das Geschöpf; vse žive in nežive stvari; — 2) das Ding; nobene stvari nima v hiši, er hat nichts im Hause; — die Sache; glavna s., die Hauptsache; vsaka s. ga razjezi; prepirna s., die Streitsache, DZ.; občinske stvari, Gemeindeangelegenheiten, Levst. (Nauk); — 3) = dejanje, die That: z miseljo, besedo in stvarjo, rok. iz 15. stol.- Let. 1889, 158.
  12. stvȃrca, f. dem. stvar; 1) das Geschöpfchen: nežna s.; — 2) das Dingchen, das Sächelchen; nobene stvarce ( gar nichts) ni pri hiši; vsaka stvarca, jede Kleinigkeit.
  13. stvárən, -rna, adj. dinglich, Real-, reell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; stvarna bremena, Reallasten, DZ.; stvarno sodstvo, die Realgerichtsbarkeit, DZ.; stvarne pravice, dingliche Rechte, DZ.; stvarna opredelba, die Realdefinition, Cig. (T.); stvarno edinstvo, die Realunion, Cig. (T.); — concret, Cig. (T.); — objectiv, sachlich, Jan., nk.; stvarna kritika, nk.
  14. stvarína, f. das Erschaffene, das Gebilde, Jan.; coll. die Geschöpfe, Mur., C., Z.
  15. stvarı̑telj, m. = stvarnik, Mur., Jan.
  16. stvarı̑teljən, -ljna, adj. schöpferisch, C.; stvariteljna moč, Zv.
  17. stváriti, stvȃrim, vb. pf. = ustvariti, Mur., Cig., Jan., nk.
  18. stvarjáłən, -łna, adj. schöpferisch, Cig.; stvarjȃłna moč, die schöpferische Kraft, nk.
  19. stvárjati, -am, vb. impf. = ustvarjati, erschaffen, hervorbringen, Mur., Cig., Jan., nk.
  20. stvárjavəc, -vca, m. der Erschaffer, Cig.
  21. stvarjénje, n. = ustvarjenje, die Erschaffung, die Schöpfung, Mur., Cig., Jan. i. dr.; — die Schöpfung = die erschaffene Welt, C.
  22. stvárnica, f. eig. die Schöpferin: die Natur, Mur., Jan., Vod. (Pes.).
  23. stvárnik, m. der Schöpfer; vsemogočni s. neba in zemlje.
  24. stvȃrstvọ, n. die erschaffenen Dinge, die Schöpfung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vsi trije deli stvarstva, alle drei Reiche der Natur, Cig.
  25. stvòł, stvóla, m. die Röhre, bes. die Pflanzenröhre, C.; — der Federkiel, C.; — der Flintenlauf, C.; — prim. rus. stvolъ.
  26. stvolíka, f. der Wasserschierling, C.; — prim. cvolina.
  27. stvòr, stvǫ́ra, m. das Geschöpf, Jan., Valj. (Rad); živ stvor, ein lebendes Wesen, Erj. (Min.); rastlinski s., ein Pflanzengebilde, Zv.; — stsl.
  28. stvorı̑telj, m. der Schöpfer, Danj.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  29. stvorı̑təv, -tve, f. 1) die Schöpfung: samosvojna s. (generatio aequivoca), Tuš. (B.); — die Creierung, SlN.; — 2) die Function ( phil., math.), Cig. (T.).
  30. stvoríti, -ím, vb. pf. erschaffen, hervorbringen, Št.- Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); Kar stvori natura, Vse na smrt stvori, Levst. (Zb. sp.); — bewirken, Cig. (T.). — prim. storiti.
  31. subjēkt, m. podmet, osebek, das Subject.
  32. subjektīven, -vna, adj. podmeten, oseben, subjectiv, Cig. (T.), nk.; subjektivna barva, Cig. (T.).
  33. suboksīd, m. sokis, das Suboxyd ( chem.), Cig. (T.).
  34. suboksidūl, m. sokisec, das Suboxydul ( chem.), Cig. (T.).
  35. substantīv, m. samostalnik, das Substantiv ( gramm.).
  36. substantīvən, -vna, adj. samostalniški, Substantiv-, substantivisch: substantivni rek, der Substantivsatz, Cig. (T.).
  37. substitúcija, f. zamena, die Substitution, Cig. (T.).
  38. subtangēnta, f. die Subtangente ( math.), Cig. (T.).
  39. subtrahēnd, m. odštevanec, der Subtrahend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  40. subtrákcija, f. odštevanje, die Subtraction ( math.), Cig. (T.).
  41. sȗč, m. der Kürschner, ogr.- Valj. (Rad).
  42. sȗčək, -čka, m. 1) der Wasserwirbel, vzhŠt.; — 2) s. prediva, ein Büschel Flachs, C.
  43. suflȇr, -rja, m. šepetavec, der Souffleur, Cig., nk.
  44. suflīrati, -am, vb. impf. ( pf.) (po)šepetati, soufflieren, Cig., Jan., nk.
  45. sufragān, m. nadškofu v pomoč prideljen škof, der Suffragan, Cig.
  46. súga, f. ime svinji: suga na! tako zovejo svinje, Dol., Laško ( Št.)- Glas.; — prim. bav. suck, suck! suckel = junges Schwein, Levst. (Rok.).
  47. sȗglja, f. ime svinji, C.
  48. sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen ( min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht ( fig.), Cig.
  49. suháč, m. ein magerer Mensch, Mur., C.
  50. suháča, f. ein mageres Weib, Mur., C.; — eine magere Kuh, C.
  51. suhȃł, -li, f. dürres Holz, ein abgedorrter Baum, Cig., Jan.
  52. suhár, -rja, m. der Zwieback, Mur., Cig., Jan., nk.; ( rus.).
  53. suhárčək, -čka, m. dem. suhar; ein kleiner Zwieback, Bes.
  54. suhàt, -áta, adj. mager, C.
  55. súhəlj, -hlja, m. ein magerer Mensch, C., Z.
  56. suhíca, f. = suha veja: ulomi mi to suhico! Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — = suho deblo, mrlika, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  57. suhlẹ́ti, -ím, vb. impf., pogl. sehleti, Jan.
  58. suhljàst, -ásta, adj. etwas dürr o. mager, Dol.; s. možiček, Jurč.
  59. suhljàt, -áta, adj. etwas dürr, nk.; — s. človek, ein magerer Mensch, C.
  60. suhocvẹ̑tnica, f. die Strohblume (xeranthemum), Cv.
  61. suhǫ̑ča, f. die Trockenheit, die Dürre, C., Mik.
  62. suhokǫ̑stəc, -stca, m. ein beindürrer Mensch: ta suhokostec grdi! Jurč.
  63. suholȃd, f. dürre Reiser, das Dürricht, Mur., C., Danj.- Mik.; pogl. səhljad.
  64. suholjàv, -áva, adj. etwas dürr: s. trtni les, Hal.- C.; — mager, C.
  65. suholjnàt, -áta, adj. ein klein wenig dürr, Mur.
  66. suhopárən, -rna, adj. eig. unvermacht, ungewürzt: ( fig.) trocken, fade, geschmacklos, Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  67. suhopȃrnež, m. ein trockener Patron, nk.
  68. suhopę̑rnik, m. das Wollgras (eriophorum), Jan., C.
  69. suhopę̑təc, -tca, m. ein dünnfüßiger Mensch, Jurč.
  70. suhopę̑tək, -tka, m. = suhopetec: mestni otroci so suhopetki, Vrtov. (Km. k.).
  71. suhọ̑r, -rja, m. ein magerer Mensch, Jan.
  72. suhọ̑rčək, -čka, m. dem. suhor, Cig., Jan., Glas.
  73. suhorę́bər, -bra, adj. mager (wie ein Skelet): suhorebri konjiček, Str.
  74. suhorljàv, -áva, adj. mager, dürr, C.
  75. suhọ̑st, f. 1) die Trockenheit, Cig.; — 2) die Magerkeit.
  76. suhóta, f. 1) die Trockenheit; — dušna s., C., Burg., Cv.; — trockene Witterung, V.-Cig., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Hagerkeit, Cig., Jan.; — 3) etwas Trockenes: nisem imel kaj jesti razven kruha, tiste suhote, Jurč.; — trockenes Land, Jan.; premenil je morje v suhoto, Dalm.; prikaži se suhota! Ravn.- Valj. (Rad); iti skozi morje po suhoti, Trub.- Let.; — 4) das Gebäude, Štrek.; s. je vsak prostor, ki je pod streho: ima več suhot, nego mu jih je treba, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); bes. ein Wirtschaftsgebäude, Cig.; gospodarske suhote, Zv.; — die Hütte, Cig., C.; — 5) das Obdach, der Unterstand, Cig., DZ.
  77. suhótəc, -tca, m. ein oberschlächtiges Mühlrad, auch eine Mühle mit solchem Rade, Vreme- Erj. (Torb.).
  78. suhótən, -tna, adj. 1) etwas trocken, Mur., Jan.; suhotno vreme, trockene Witterung, C.; suhotna klet, SlGosp.- C.; suhotna usta imeti, lechzen, Cig.; — trocken ( fig.): suhotno kaj reči, Zora; suhotna pravljica, Jurč.; — 2) mager: sivolas, suhoten mož, Erj. (Izb. sp.).
  79. suhovína, f. dürres Reisig: suhovine in kamenja navrhovatiti, Levst. (Zb. sp.).
  80. suhovr̀h, -vŕha, adj. mit trockenem Gipfel, Cig.; suhovrha smreka, Bes.
  81. suhtẹ́ti, -ím, vb. impf. mager, schwach, kraftlos werden, Savinska dol.- C.
  82. sȗj, m., Rez.- C. (Schaff, Sechter), nam. sulj.
  83. sȗk, m. die Drehung, C.
  84. sukáč, m. 1) der Dreher, Cig., Jan.; — der Zwirner, Cig.; — 2) der Wirbel an Steigbügeln und Ketten, Cig.
  85. súkalica, f. 1) die Drehschwinge, Jarn.; — 2) der Drehmuskel, Cig.
  86. sukȃłnica, f. 1) die Zwirnmaschine, DZ.; — 2) = sukalnik 1), C.
  87. sukȃłnik, m. 1) das Spulrad der Weber, Meg., Dict., Cig. (T.), Gor.; — 2) ein Wirbel am Fenster, der Reiber, Guts.- Cig.; — 3) = vrtinec v vodi, der Wasserwirbel, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), SlN.- C.
  88. sukálọ, n. 1) = sukalnik 1), C.; — die Spulmaschine, Z., Cig. (T.); — 2) die Drehbank, die Drehmaschine, Mur.; — 3) der Bratenwender, Cig.
  89. súkanəc, -nca, m. 1) der Zwirn, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk., Dol., Prim.; mati prejo v dve niti sukajo: cvirn ali sukanec je to, Ravn. (Abc.); — 2) eine Art klümperiges Mehlmus, das Klunkermus, V.-Cig., M., Gor., Tolm., BlKr.
  90. súkanik, m. der Zwirn, Guts.
  91. sukárən, -rna, m. pri sprednjem delu gospodarskega voza les, ki se suče okolo igle in nosi ročice, BlKr.
  92. súkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) drehen; s. niti, zwirnen, Cig.; sukan, gezwirnt, DZ.; sukana svila, die Zwirnseide, Cig.; s. si brke, sich den Schnurbart drehen; sukano črevo, der Krummdarm ( zool.), Cig. (T.); s. se, sich drehen; s. se v krog; dekle se urno suče pri plesu; s. na kaj, aufdrehen, Cig.; na cevko s., aufspulen, Cig.; — s. meč, den Säbel schwingen; — herumtreiben, herumtummeln, Cig., Jan.; s. se, sich herumtummeln; kaj se sučeš vedno okoli mene? urno s. se po hiši, sich flink im Hause herum bewegen; — drillen, quälen, vexieren, Cig.; — 2) hin und her fahren: bliski sukajo po nebu, Vrt.
  93. sukȃvəc, -vca, m. der Dreher, Jan.; — der Tummler, Cig.
  94. súkənce, n. dem. sukno; schwaches Tuch, Cig.; spredaj šilce, zadaj vil'ce, zgoraj sukence, spodaj platence (= lastovka), Idrija- Erj. (Torb.); — tudi: sukəncè, Valj. (Rad).
  95. sukljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleinweise drehen, Z.; — 2) sich winden, züngeln: plamen mu suklja iz gobca, LjZv.; iz razvalin dim in ogenj suklja, LjZv.; = s. se, Z.
  96. suknár, -rja, m. der Tuchmacher; der Tuchhändler.
  97. suknaríca, f. die Tuchmacherin; die Tuchhändlerin.
  98. suknáriti, -ȃrim, vb. impf. das Tuchmacherhandwerk oder den Tuchhandel betreiben, Cig., Jan.
  99. suknárski, adj. die Tuchmacher oder Tuchhändler betreffend.
  100. suknȃrstvọ, n. das Tuchmacherhandwerk; — der Tuchhandel.

   65.348 65.448 65.548 65.648 65.748 65.848 65.948 66.048 66.148 66.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA