Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (65.748-65.847)

  1. stŕsnjenje, n. das Erschrecken, das Erstaunen, C.; s. nad božjim čudnim činjenjem, ogr.- Valj. (Rad).
  2. stŕšen, -ę́na, m. = sršen, C.
  3. stršenják, m. die Weberkarde (dipsacus), C.
  4. stŕti, -trèm, -tárem, (-térem), vb. pf. = streti, C.
  5. strtráti, -ȃm, vb. pf. morsch werden, vermodern: les, mokra obleka strtra, BlKr.
  6. strȗg, m. 1) ein Schabewerkzeug zum Abrinden der Pfähle, Dol.; s strugom jelševo, leščevo kolje belijo, BlKr.; — 2) das Drechselmesser, das Dreheisen, V.-Cig., Jan., Rib.- Mik.; bes. das Hohleisen zum Hohldrechseln, V.-Cig.; — neko orodje, s katerim se žleb reže v les, Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; s strugom košpe izrezujejo, Tolm.; — 3) = spehalnik, der lange Hobel, der Stoßhobel, die Stoßbank, der Daubenhobel, Notr.- Cig., Podkrnci- Erj. (Torb.); — kolarski s., der Radhobel, Cig.; — 4) der Fenster- und Thürstock, ogr.- C.; — ein Thürbrett, ogr.- Valj. (Rad).
  7. strúga, f. 1) das Rinnsal, das Strombett, das Wasserbett; — der Thalweg, die größte Tiefe eines Stromes, Cig.; — die Vertiefung, in welche sich die Fische im Winter unter dem Eise flüchten, V.-Cig.; — 2) der Wasserarm, der Flussarm, Cig., Jan., nk., jvzhŠt.; — der Mühlbach, C.; — der Canal, Mur., Cig.; der Wiesenabzugsgraben, C.; pokrita s., ein gedeckter Canal, C.; — medenična s., der Beckencanal, Cig.; — 3) die Windströmung, C., Z.; hiša na strugi, ein den Winden ausgesetztes Haus, C.; — 4) struge, leere Plätze zwischen Gebüschen, Notr.
  8. strugáč, m. 1) das Ausfleischmesser, womit die Gerber die Häute reinigen, Cig.; — 2) eine Art Hobel, C.; — 3) = ribežen, das Reibeisen, C.
  9. strugáča, f. 1) das Schabeeisen, das Schabemesser, Z., Habd.- Mik.; — 2) das Reibeisen, C.; — 3) die Raspel, Guts.- Cig.
  10. strugȃłnik, m. der Daubenhobel, Jan.
  11. strugálọ, n. 1) das Schabeeisen, das Schabemesser, Cig.; — das Ausfleischmesser der Gerber, Cig.; — 2) die Raspel, Guts.- Cig.
  12. strúganje, n. 1) das Schaben; — 2) das Drechseln, M.; — 3) das Hobeln, M.; — 4) das Zirpen, ogr.- C.
  13. strugár, -rja, m. 1) der Drechsler, Guts., Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — 2) = strgar 2), der Kaminfeger, Št.- Jan. (H.).
  14. strugáriti, -ȃrim, vb. impf. das Drechslerhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  15. strugárski, adj. Drechsler-, Drechsel-, Mur., Cig., Jan., nk.
  16. strúgati, -gam, -žem, vb. impf. 1) schaben, Mur., Cig., Jan.; s. kože, dlako s kož, Cig.; — 2) drechseln, Mur., Cig., Jan., nk.; — kopito s., den Huf ausschneiden (wirken), Cig.; — 3) mit der Raspe bearbeiten, raspeln, Guts., V.-Cig.; — 4) hobeln, Guts., Mur., Cig., Jan.; — 5) zirpen, ogr.- C.
  17. strúgavica, f. die Schabe, die Motte, C.
  18. strúgəlj, -glja, m. der Schabehobel, Cig.
  19. strȗglja, f. 1) ein Werkzeug zum Schaben, das Schabeeisen, V.-Cig., Jan.; — die Ziehklinge der Tischler, V.-Cig.; — = strgača, strgulja, die Trogscharre, C.; — 2) = strigalica, Tolm.- Erj. (Torb.).
  20. strugljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schaben, radieren, Cig.
  21. strugotína, f. 1) das Schabsel, Cig.; strugotine od surovega krompirja, Erj. (Torb.); — der Drechselspan, Cig.; — der Hobelspan, nk.; začne ji zvijati in svedrati lase, da so kakor strugotine pod krčmo, Zv.; — der Abdraht bei Kupferschmieden, Cig., C.; — 2) die radierte Stelle, die Rasur, Cig. (T.).
  22. strugotı̑nəc, -nca, m. = mizar ( zaničlj.): strugotinci, skoblju vzeti, Levst. (Zb. sp.).
  23. strúja, f. 1) = struga, der Flussarm, der Canal, Mur., Mik.; — 2) der Strom, die Strömung, h. t.- Cig. (T.); brza s., LjZv.; morska s., die Meeresströmung, Cig. (T.).
  24. strújati, -am, vb. impf. 1) fließen, C.; — 2) steuern, Jan.; na ono stran jezera strujajmo! Ravn.
  25. strujekàz, -káza, m. das Rheoskop, Cig. (T.).
  26. strújenje, n. die Ermüdung, Cig.
  27. strújiti, -im, vb. impf. strömen, h. t.- Cig. (T.).
  28. strun, adj. = strunast, mager (o govedi), C.; s. konj, ein schlankes Pferd, Z.
  29. strúna, f. 1) die Saite; s. poje, die Saite tönt; strune ubrati, ubirati, die Saiten stimmen; — 2) das lange Pferdehaar, C.; konjske strune, kajk.- Valj. (Rad); — 3) živa s., der Medina-Fadenwurm (filaria medinensis), Jan., Erj. (Ž.); — der Tausendfuß, die Bandassel (scolopendra sp.), Polžanščina ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  30. strȗnar, -rja, m. 1) der Saitenmacher, Cig., Jan.; — 2) der Lautner, C., LjZv.; — der Geiger, Valj. (Rad); — tudi strunár, Greg.
  31. strȗnarski, adj. Saitenmacher-, Cig.
  32. strúnast, adj. schmächtig, schlank, Cig., Jan.; strunast konj, Z.; strunasta krava, Tolm.; mager (o živini), C.
  33. strúnica, f. dem. struna; das Saitchen; Dekle, drobno kak strunica, Npes.-Vraz.
  34. struníka, f. = struna 2), der Fadenwurm, Jan.
  35. strȗp, m. das Gift; kačji s., das Schlangengift; razjedni, omamni strupi, ätzende, narkotische Gifte, Cig.; višnjevi s., die Blausäure, C.; — pasji strupi, hundstodartige Pflanzen (apocyneae), Tuš. (B.).
  36. strupár, -rja, m. der Giftmischer, Jan.
  37. 1. strupę̑n, adj. giftig; strupeni zob, der Giftzahn, Cig. (T.); strupena rosa, der falsche Mehlthau (peronospora), nk.; ( fig.) strupeni jeziki, Lästerzungen, Cig.; — heftig: strupen mraz; strupena burja, Dol.; — strupeno, überaus, Gor.; ne bodi tako strupeno siten! Polj.
  38. strupenják, m. ein zornmüthiger, wilder Mensch, C.
  39. strupę̑nski, adj. sehr schlimm, Dol.; im hohen Grade: danes je strupensko mrzlo, Polj.
  40. strupijȃn, m., Jarn., M., Škrinj., pogl. skorpijon.
  41. 1. strúpiti, strȗpim, vb. impf. vergiften, Jurč.
  42. 2. strúpiti, -im, vb. pf. zerschlagen, zertrümmern, zerstückeln, Cig., Jan., C., Z.; okna s., Bes.; Drumljica moja Je že strupljena, Npes.-Schein.
  43. strupnàt, -áta, adj. giftig, Mur., Cig.
  44. strȗpnik, m. 1) die Giftblase, Cig.; — 2) (zob) s., der Giftzahn, Cig.; — 3) eine Heilpflanze (gegen Viehblähungen), Sv. Peter pri Mariboru- Kres.
  45. strupnják, m. = strupni zob, Bes.
  46. strupojẹ̑dəc, -dca, m. der Giftesser, Cig., C.
  47. strupovìd, -vída, m. eine Art Gespenst, C.
  48. strupovı̑t, adj. giftreich, giftig, Meg., Dict., Cig., Jan., DZ.; ( fig.) strupovite besede, Dalm.; strupovito govoriti zoper koga, Trub.; strupovito sovraštvo, Krelj; strupovit človek, Dalm.; strupovite sovražnice, Levst. (Zb. sp.); naša najstrupovitejša rana, Levst. (Nauk).
  49. strȗsast, adj. mit langen Borsten, Mik. (V. Gr. I. 328.).
  50. strȗž, m. 1) = žužek, der Getreidewurm, der Kornwurm, C., Z.; — 2) pl. struži, das Geschabsel, M.; — treske pri tesanju, C.
  51. stružȃj, m. 1) die Thürangel, C.; ( prim. stržaj, stežaj, stožer); — 2) der Thürpfeiler, die Thürpfoste, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  52. stružȃjnik, m. = stružaj 2), Mur., Št.- Cig., Danj.- Mik.
  53. strúžav, adj. wurmstichig: stružavo žito, C., Z.
  54. strȗžčast, adj. hobelförmig, Cig.
  55. strȗžəc, -žca, m. der Hobel, Cig., Jan., DZ., Vrt., nk.
  56. strúžən, -žna, adj. zum Drechseln gehörig: strȗžnọ dleto, der Ausdrehstahl, Cig.
  57. strúžica, f. dem. struga; eine kleine Rinne, die Bachrinne, Cig., C.
  58. strȗžič, m. der Hobel, Cig.
  59. stružína, f. das Schabsel, Cig., Jan.; tudi pl. stružine, Valj. (Rad), Erj. (Min.); otresel se je leskovih stružin, DSv.; — der Hobelspan, Erj. (Torb.).
  60. strúžiti, -im, vb. impf. = strugati, schaben, Mur.; — drechseln, Jan., Rib.- Mik.; — hobeln, GBrda- Erj. (Torb.); ( fig.) lužil in stružil ga je, Erj. (Izb. sp.).
  61. strȗžnica, f. 1) die Kaminfegerkratze, vzhŠt.; — 2) die Drechselbank, die Drehbank, Cig., Jan., Rib.- M., DZ.; — die Hobelbank, Jan.
  62. strȗžnik, m. 1) der Schabebaum der Gerber, Cig.; — 2) die Raspel, Jan.; — 3) = stružnica, die Drechselbank, Jan., M.; — 4) ein langer Hobel, die Fügebank, Jan.
  63. stȓv, -ı̑, f. 1) der Schoberstock, Cig., M.; — 2) komur kozolca zmanjka, zabije poleg njega še močne kole v zemljo in nanje late priveže, to so: strvi, Št. Jernej ( Dol.); — pogl. ostrv.
  64. stȓž, m. = stržen, das Baummark, C., Z.
  65. stȓž, -ı̑, f. = z drobnim iverjem pomešana, okolo tnala postrgana prst, Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  66. stržȃj, m. = stežaj, die Thürangel, Npes.-Vraz; — na s. (= na stežaj) odpreti vrata, C., Savinska dol.
  67. stržȃjnik, m. die Thürpfoste, der Thürstock, C.; der Fallthürpflock, C.; — prim. stežajnik, stružajnik.
  68. stŕžati, -ím, vb. impf. = stržeti, strčati, ragen, C.
  69. stržə̀k, -žkà, m. der Zaunkönig (troglodytes), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.); — prim. strežek, strežič.
  70. stŕžəlj, -žlja, m. der Maiskolben, C.
  71. stržę̑n, m. 1) das Baummark; bezgov s., das Holundermark; — der Kern des Holzes: zdravega stržena, kerngesund; — 2) der Eiterpfropf bei einem Blutschwär; s. iz tvora potegniti; — 3) der Röhrenkern der Metallgießer, Cig.; — 4) der Quandelstock bei den Kohlenbrennern, Cig.; — 5) der Stromstrich, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; stržen ima voda, koder najgloboče teče, Lašče- Levst. (M.); stare Ljubljanice strženi, das alte Laibacher Bett, Levst. (Močv.).
  72. stržę̑nast, adj. Baummark enthaltend, markig, Cig., Jan.; s. les, markiges Holz, Cig.; — markicht, Mur., Cig.; — Mark-, Cig.
  73. stržę̑nat, adj. markig, Cig., Trst. (Let.).
  74. stržę̑nəc, -nca, m. strženci, = polipi z vnanjo trdo skorjo, Erj. (Ž.).
  75. strženíca, f. = dila skozi stržen odžagana, das Markbrett, Notr.
  76. strženíka, f. das Kernholz, Mur., C.
  77. stržę̑nov, adj. Baummark-, Cig.; strženova plast, die Markschicht, Cig. (T.); — strženovi stremeni, die Markstrahlen, Tuš. (B.).
  78. stržę̑novəc, -vca, m. strženovci, Röhrenkorallen, Cig. (T.).
  79. stržetáti, -ȃm, vb. impf. ragen, Pot.- Cig., C.
  80. stržẹ́ti, -ím, vb. impf. = strčati, ragen, Mur., Pot.- Cig.
  81. stržíka, f. das Baummark, C.
  82. stržína, f. das Schabsel, Jan.; kar je vitrnik z viter postrgal, stržine imenujemo, Rib.; rožene stržine, Cv.
  83. stržír, -rja, m. na plavu stebriček, na katerega je krmilo privezano, Savinska dol.; — prim. stožer.
  84. stržíšče, n. prostor, kamor se vzpomladi seje kapusovo seme ter se vzgajajo sajenice (presad), Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. strž f.
  85. stúbəlj, -blja, m. neka mera (= tri četrti vagana), jvzhŠt.
  86. stúblọ, n. die aus einem Baumstamm verfertigte Röhre, C.
  87. stùč, interj. Zuruf an den eingespannten Ochsen, um ihn rücklings gehen zu machen, Rib.- M.
  88. stȗd, m. der Ekel, der Abscheu, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  89. studèn, -éna, adj. kalt, Meg.- Mik., Cig., Jan.; studeno je bilo, es war kalt, Trub., Dalm.; Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; studena voda, frisches Wasser, Rogatec ( vzhŠt.)- C.; studen kruh, altgebackenes Brot, C.
  90. studę̑nčar, -rja, m. der Brunnenmeister, Jan.
  91. studénčək, -čka, m. dem. studenec; eine kleine Quelle, das Brünnlein.
  92. studénčina, f. 1) = studenčnica, das Quellwasser; studenčino piti, Dalm.; mrzla studenčina izvirajoča izpod pečine, LjZv.; — 2) pl. studenčine, der Quellengrund, V.-Cig., C.; stika po vseh studenčinah in dolih za travo, Ravn.; — tudi: studę̑nčina, Valj. (Rad).
  93. studę̑nčnat, adj. quellenreich, Mur., Cig., Jan., Met.; studenčnata dežela, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
  94. studę̑nčnik, m. neka rastlina rastoča sosebno okolo studencev, morebiti: die Schmalzblume (caltha palustris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  95. studénəc, -nca, m. 1) die Quelle; zdravilni s., die Heilquelle; presihajoč s., eine periodische Quelle, Cig.; čudežni s., die Wunderquelle, Cig.; — arteski s., arthesischer Brunnen, Cig. (T.); — 2) s. device Marije, die Weberkarde (dipsacus), C.; — tudi: studę́nəc, studȇnəc, Valj. (Rad); stȗdenəc, Valj. (Rad), vzhŠt.
  96. stȗdenək, -nka, m. = studenec 1), C., pri Mariboru- Kres.
  97. studeníti, -ím, vb. impf. = izvirati, Vod. (Izb. sp.).
  98. stūdije, f. pl. nauki, uk, die Studien, Cig. (T.); prim. študije.
  99. stúditi, -im, vb. impf. 1) verabscheuen, Mur., Mik.; s. kake jedi, Ravn.; on vse studi, kar je nesvetega, Ravn.; redovniško obleko s., Cv.; — 2) studi se mi kaj, mich ekelt eine Sache an: jed, greh se mi studi; (studí se, Štrek.); — 3) s. se, sich ärgern, sich grämen, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  100. studòr, -óra, m. ein seichter Acker, worunter sich Felsen befinden, der Felsengrund, Cig., M.

   65.248 65.348 65.448 65.548 65.648 65.748 65.848 65.948 66.048 66.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA