Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (65.048-65.147)

  1. stẹ́kati se, -tẹ̑kam, -čem se, vb. impf. ad steči se; ( prim. 2. steči); zusammenlaufen, zusammenströmen, Dict., Cig.; vsi preplašeni so se pred apostolov hišo stekali, Ravn.; ljudstvo se steka, in hrup se glasi, Str.; — zusammenfließen: reke se v morje stekajo. Ravn.- Valj. (Rad); — convergieren, Cig.
  2. stę́kəł, stékla, adj. wüthend; s. pes; — prim. 3. steči 2).
  3. stəkəłcè, n. dem. steklo, Cig.
  4. stekláč, m. der Vagabund, Mur., M.
  5. 1. stekláča, f. die Vagabundin, Mur., M.
  6. 2. stekláča, f. eine Art giftiger Schwämme, Mur., C., SlN., vzhŠt.; — prim. stekel.
  7. stəklár, -rja, m. der Glasmacher, Cig., Jan.; — der Glaser, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  8. stəkláriti, -ȃrim, vb. impf. das Glaserhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  9. stəklárski, adj. Glasmacher-: steklarska peč, der Glasofen, Cig.; steklarske klešče, Cig.; Glaser-, Mur., Cig., Jan., nk.; steklarsko delo, die Glaserarbeit(en), nk.
  10. stəklàst, -ásta, adj. glasartig, Cig. (T.); steklasta mokrina v očesu, die Glasfeuchtigkeit im Auge, Cig. (T.); steklasta rudnina, hyalines Mineral, Cig. (T.).
  11. stəklę̑n, adj. gläsern, Glas-, Mur., Cig., Jan., nk.; steklena posoda, das Glasgefäß, das Glasgeschirr, Cig., Jan., nk.; steklena kaplja, das Tropfglas, stekleni biser, die Glasperle, steklena pena, die Glasgalle, Cig. (T.); stekleni zlitek, der Glasfluss, Cig. (T.); steklena elektrika, die Glaselektricität, Cig. (T.).
  12. stəklę́nəc, -nca, m. der Spießglanz ( min.), Jan.
  13. stəklenẹ́ti, -ím, vb. impf. verglasen: oči mu steklene, die Augen brechen ihm, Cig.
  14. 1. stəklę̑nica, f. die Glasflasche, Mur., Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Vrtov. (Km. k.), Rez.- Kl., nk.
  15. 2. stekleníca, f. neka kožna bolezen: zrinejo se mehurci ter se ognoje, a kadar se posuše, ostanejo po obrazu neke lise podobne lišajem, Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
  16. stəklę̑ničar, -rja, m. der Glashändler, Cig.
  17. stəkleník, m. das Glashaus, Jan. (H.).
  18. stəklenı̑nar, -rja, m. der Glaswarenhändler, Cig., nk.
  19. stəkleníti, -ím, vb. impf. glasieren, Cig.
  20. stəklenjáč, m. der Glasapfel, Cig.
  21. stəklenják, m. der Glasstein, Cig.
  22. stəklę́nka, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); die Flaschenbirne, C.; — die Glaskirsche, C.
  23. stəklẹ́ti, -ím, vb. impf. glasig werden, verglasen, Cig.
  24. steklíca, f. eine Art Giftschwamm, C.; — prim. steklača.
  25. steklíš, m. der Wüthende, ( fig.) der Ultra, Valj. (Rad); molče mimo steklišev iti, SlN.
  26. stəklíti, -ím, vb. impf. glasieren, Jan., Cig. (T.).
  27. stəklọ̀, n. das Glas, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Rez.- Kl., nk.; jasno je nebo kakor steklo, Lašče- Levst. (Rok.); Marijino s., das Marienglas, Erj. (Min.).
  28. steklóba, f. die Hundswuth, Mur., C.
  29. steklóbən, -bna, adj. wüthend, wüthig, toll, Mur.
  30. stəklobrȗsəc, -sca, m. der Glasschleifer, Jan.
  31. stəkloprę̑dəc, -dca, m. der Glasspinner, Jan.
  32. stəklorẹ̀z, -rẹ́za, m. = steklorezec, Cig.
  33. stəklorẹ̑zəc, -zca, m. der Glasschneider, Jan.
  34. steklọ̑st, f. die Wasserscheu, die Wuth, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Tollheit, Cig.
  35. stəklovíca, f. die Glasfeuchtigkeit im Auge, h. t.- Cig. (T.).
  36. stəklovína, f. 1) das Glas, C.; — 2) der Glaskörper, die Glasfeuchtigkeit im Auge, Cig. (T.), Erj. (Z., Som.), Žnid.
  37. 1. stəkníti, -táknem, vb. pf. (Angestecktes) herunternehmen, Cig., Jan.; prstan s., Cig.; plašč s klina s., BlKr.- M.; s. se, sich losmachen: pes se je steknil, BlKr.
  38. 2. stəkníti, -táknem, vb. pf. zusammenstecken, zusammenfügen, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; s. deske po spahu (spehu), Cig.; tesno staknjeni zaboji, gut schließende Kisten, DZ.; — = na hitro kaj sešiti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — s. se, zusammenfallen ( von Linien, math.), Cig. (T.).
  39. 3. stəkníti, -táknem, vb. pf., pogl. iztekniti.
  40. stę̑kva, f. die Regencisterne, Guts., Jarn., Mur., Cig.
  41. stelce, f. pl. (?) dati kravo v stelce, t. j. tako v rejo dati, da tele in mleko ostane redniku, Radgona ( vzhŠt.).
  42. stę́łən, -łna, adj. stelna krava, t. j. krava, katera ima tele, C., Danj.- Mik., vzhŠt.; (tudi hs., češ., rus.).
  43. stelíti se, -ím se, vb. pf. = oteliti se, kalben, C.; — prim. izteliti se.
  44. stèlj, adv. = pičle mere: tri funte stelj = tri funte slabe vage, Jan.; — iz it. sottile, Štrek. (Let.).
  45. stę́lja, f. 1) die Streu; po stelje iti v hosto; za steljo listja nagrabiti; — 2) = praprot, BlKr.; bela stelja, der Adlersaumfarn (pteris aquilina), Navr. (Let.).
  46. stę́ljevnik, m. = steljnik, C.
  47. stę́ljica, f. dem. stelja; divja s., der Eichenfarn (polypodium dryopteris), M.; sladka s., das Engelsüß (polypodium vulgare), C.
  48. steljı̑vọ, n. das Streumaterial, Jan., DZ.
  49. stę̑ljka, f. das Lager, der Lagerstamm (thallus), ( bot.), Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.).
  50. stę̑ljnik, m. 1) kraj, kjer se to dobiva, kar kdo za steljo rabi, der Streuwald, C., M., Nov., Gor.; — 2) die Streuhütte, Cig., C.; — 3) = koš za steljo, Tolm.
  51. stę̑łnik, m. = steljnik, gozd, kjer si kdo steljo grabi, der Streuantheil im Walde, Svet. (Rok.), Dol.
  52. stẹ̑n, m., C., Erj. (Min.), pogl. stenj.
  53. stẹ́na, f. 1) die Wand; bob v steno metati = vergeblich Vorstellungen machen; čelna, opažna s., die Giebelwand, Cig.; o božiču pod steno, o veliki noči za pečjo, Met.; slišalo se je za deveto steno (= weithin); — die Seite am Schiff, die Schiffswand, Cig. (T.); — gozdna s., der Waldmantel, Cig.; — 2) die Felswand: živa s., Cig. (T.); — die Wange ( mont.), Cig. (T.); s. poganja, žene, die Felswand fängt an sich aufzurichten, s. stiska (verengt die Grube), je stisnila (hat die Grube ausgeschnitten) ( mont.), Cig.; doljnja s., Liegendes, gornja s., Hangendes ( mont.), Cig. (T.); — 3) kopitna s., die Hufwand, die Trachtenwand, Levst. (Podk.), DZ.
  54. stẹnár, -rja, m. = tesar, Guts., Ravn.- Valj. (Rad).
  55. stəncáti, -ȃm, vb. pf., Dict., pogl. iztencati.
  56. stẹ̑nəc, -nca, m. = stenica, Polj.
  57. stẹníca, f. 1) zidana in zgoraj z desko pokrita dobro visoka klop, ki služi namesto mize, Bolške planine- Erj. (Torb.); — 2) die Wanze; pozemne, povodne stenice, Erj. (Z.); nekrilata drevesna s., die ungeflügelte Baumwanze (pyrrhocoris apterus), posteljna s., die Bettwanze (acanthia lectularia), siva drevesna s., die graue Baumwanze (pentatoma grisea), Erj. (Ž.); — 3) die Quetschwunde (mit unterlaufenem Blut), C.
  58. 2. stēničən, -čna, adj. krepilen, sthenisch: stenični afekti, Lampe (D.); — prim. stenija.
  59. stẹníčevje, n. das Bittersüß (solanum dulcamara), Josch.
  60. stẹnı̑čnica, f. der Wanzensame (corispermum), C.
  61. stẹnı̑čnik, m. das Wandläusekraut, die Stinklilie (iris foetidissima), Cig.; — tudi: der Wasserschierling (cicuta virosa), C.
  62. stẹnı̑čnjak, m. = steničnik, der Wasserschierling, Jan.; — tudi: das Wanzenkraut (coriandrum sativum), C.
  63. stẹník, m. = lesena stena (pri podu ali senici), Dol.
  64. stəníti, -ím, vb. pf., pogl. izteniti.
  65. stẹ̑nj, m. der Docht, Alas., Dict., Guts., Cig., Jan., Ip.- Mik., Štrek., nk.; ne bo tlečega stenja ugasnil, Ravn.; vrvčasti s., der Schnurdocht, DZ.; — prim. stsl. stênь, Schatten, Mik. (Et.).
  66. stenjáti, -ȃm, vb. impf. ächzen, Mik., Z.
  67. stẹnobòj, -bója, m. = stenolom, C.
  68. stenogrāf, m. tesnopisec, der Stenograph.
  69. stenografováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) stenographieren, nk.
  70. stẹnotvòr, -tvǫ́ra, m. der Felsit, Erj. (Min.).
  71. stèp, stę́pa, m. 1) le nekoliko v snop zravnana slama, Polj.; — 2) der Vagabund, der Lump, C.
  72. stẹ́panje, n. das Herumschwärmen: nočno s., C.
  73. 1. stẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 1. stepsti; herabschlagen; hruške z drevesa s., jvzhŠt.
  74. 2. stẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 2. stepsti; 1) zusammenschlagen: jajca s., Eier klopfen, Cig.; presno maslo s., Butter rühren, C.; — 2) s. se, sich begatten (von Fischen), C.; — 3) s. se, = potepati se, C.; ( prim. hs. stepsti se kam, sich verschlagen).
  75. stepè, -ę́ta, m. der Vagabund, Dol.
  76. stę̑pki, m. pl. die Rührmilch, die Buttermilch, Guts., C., Valj. (Rad).
  77. 1. stę̑pnik, m. = otep slame: boljšo slamo poškopajo, slabšo postepajo (= v škopnike, stepnike povežejo), Polj.
  78. 2. stēpnik, m. der Steppenbewohner, C.
  79. 1. stépsti, -tépem, vb. pf. herabschlagen, herabprügeln; oreh z drevesa s., jvzhŠt.
  80. 2. stépsti, -tépem, vb. pf. 1) abprügeln; s. koga; — abklopfen, abrühren: jajca s., Cig.; — durch Schlagen dicht machen, Cig.; testo s., Gor.; — s. se, handgemein werden, sich in die Haare gerathen, zu raufen anfangen; — ali ste se s pametjo steple? habt ihr den Verstand verloren? LjZv.; — 2) zusammenraffen, Cig.; — v sebe s., gierig verzehren, Tolm.; — 3) zusammenschwätzen, Cig., Dol., Gor.; Bog zna, kaj bodo še stepli! M.
  81. stəptáti, -ȃm, vb. pf. zusammentreten, zusammenstampfen; zemljo s., die Erde festtreten.
  82. stepúh, m. = potepuh, Mur.- Cig., C.; — prim. 2. stepati 3).
  83. stereoskōp, m. telozor, das Stereoskop, Jan., Cig. (T.); zrcalni, lečni s., das Spiegel-, Linsenstereoskop, Žnid.
  84. stereotīp, m. stereotipi, plošče za celotisk, Stereotypen, Cig.
  85. stę̑ri, m. pl. = stiri, ogr.- C.
  86. stérž, m. = storž, Gor.- Valj. (Rad).
  87. stésati, -tę́šem, vb. pf. zusammenzimmern.
  88. stẹ̑ska, f. die Sammelgrube des Mühlwassers, das Mühlwehr, Št.- Cig., C., M.
  89. stẹsníti, -ím, vb. pf. verengen, einengen; — einschränken, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; človeško svobodo s., Cig.; stesnjena oblast, Cig.; — s. se, sich einschränken, Cig.
  90. stẹsnjȃva, f. die Einengung: s. srca, die Herzbeklemmung, Cig.; — die Einschränkung, die Schmälerung, Cig., Nov.
  91. stẹsnjávati, -am, vb. impf. = stesnjevati, Cig.
  92. stẹsnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad stesniti; einengen, Cig.; — stesnjujoč, limitativ, Cig. (T.); stesnjujoča izreka, der Restrictivsatz, Cig. (T.).
  93. stę́ti se, stámem, stmèm se, vb. pf. gerinnen, coagulieren, Jan., Cig. (T.); scvrta mast se stame, je že steta, jvzhŠt.; loj se je stel, C.; kri se stame ("steme"), Slom.- C.; steta kri, Št.- C.
  94. stetoskōp, m. prsna slušaljka, das Stethoskop, Cig. (T.).
  95. stəzà, f. der Fußweg; rajši po stezi, nego po cesti; "po stezì, po stezì!" kliče prepelica po polju hodečim, Gor.- Levst. (Rok.); vlačugarska s., der Ziehweg (an einem Flusse), der Treppelweg, V.-Cig.; = vlačilna s., Jan. (H.); (po stazi, Levst. [Zb. sp.], gen. pl. stáz [poleg: stəzá, stəzí], Cv.).
  96. stę́zati, -am, vb. impf. ad stegniti; pogl. iztezati.
  97. stəzdà, f. = steza, Guts., Mur., Jan., C., Rož.- Kres.
  98. stəzíca, f. dem. steza: tudi: stəzicà, Valj. (Rad).
  99. stəzíčica, f. dem. stezica; Leži, leži stezičica, Npes.-K.
  100. stežȃj, m. die Thürangel, Jan.; vrata na s., na ves s. odpreti, die Thüre angelweit öffnen; od stežaja odprt, angelweit offen, C.; — prim. stežje, stog, stožer, Mik. (Et.).

   64.548 64.648 64.748 64.848 64.948 65.048 65.148 65.248 65.348 65.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA