Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (6.501-6.600)

  1. izmẹnljìv, -íva, adj. auswechselbar, Jan. (H.).
  2. izmẹ̑noma, adv. abwechselnd: vstajal je in pletel koš, potem spet molil, in tako dalje izmenoma, Cv.
  3. izmę̑ra, f. die Ausmessung, die Abmessung, das Ausmaß, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; izmera učnine, DZ.; izmere, Vermessungen, DZkr.
  4. izmę̑rək, -rka, m. = izmera, Cig.
  5. izmę́rən, -rna, adj. ermesslich, messbar, Jan., Cig. (T.).
  6. izmerílọ, n. das Ausmaß, Levst. (Pril.).
  7. izmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. ausmessen; i. dolgost in širokost; posodo i.; i. kaj na sežnje, abklaftern, Cig.; na stopinje i., abschreiten, Cig.; i. na oko, nach dem Augenmaß abmessen; i. cesto, traçieren, Cig.; i. kraj, eine Gegend aufnehmen, Cig. (T.).
  8. izmerı̑tva, f. die Abmessung, DZ.
  9. izmę́rjanje, n. die Ausmessung, die Vermessung(en), Cig.
  10. izmę́rjati, -am, vb. impf. ad izmeriti; ausmessen, vermessen.
  11. izmę́rjenje, n. die Ausmessung.
  12. izmę́rjenost, f. die Bemessenheit, Cig., Jan.
  13. izmerljìv, -íva, adj., Cig., Jan.; pogl. izmeren.
  14. 1. izmésti, -métem, vb. pf. 1) herausfegen; i. smeti iz kota; — 2) ausfegen; i. kot; — i. se (o nebu), auswittern, Šol.
  15. 2. izmę́sti, -mę́tem, vb. pf. ausbuttern, Jan. (H.).
  16. izmešetáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) ermäkeln, ausmäkeln; — 2) aufhören zu mäkeln, Z.
  17. izmešę́titi, -ę̑tim, vb. pf. = izmešetariti, Z.
  18. izmèt, -mę́ta, m. das Ausgeworfene, der Auswurf ( z. B. einer Mine), Cig.; — das Verworfene, der Abschaum, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Valj. (Rad).
  19. izmẹtálọ, n. = iztrebilo, das Ausführungsorgan ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  20. izmetanína, f. das Strandgut, Jan.
  21. izmẹ́tanje, n. 1) das Hinauskehren; — 2) das Auskehren, das Ausfegen.
  22. 1. izmétati, -mę́čem, I. vb. pf. 1) das Herauswerfen beenden; i. kamenje iz jame; veliko krvi iz sebe i.; — i. zobe, ausbrechen, die letzten Lamm- oder Füllenzähne verlieren (o ovcah in konjih), Cig.; — 2) i. se, in die Kolben schießen: sirek se je izmetal, Vrsno- Erj. (Torb.); — II. izmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izvreči, izmetati I., 1) auswerfen, Cig., Mik.; ausschließen: izmetajoč vzrok, ein Ausschließungsgrund, Levst. (Pril.); — 2) i. se, Aehren ansetzen: ječmen se je izmetal, Dalm.; — tvor se izmeče, bildet sich, Z.; — žužki se izmečejo, kriechen aus, Vrt.
  23. 2. izmẹ́tati, * -am, vb. impf. ad izmesti; herausfegen, ausfegen.
  24. izmetávati, -am, vb. impf. ad izvreči, izmetati I.; 1) herauswerfen; (werfend) ausladen; vrage i., die Teufel austreiben, ogr.- Valj. (Rad); — 2) zobe i., daran sein, die Lamm- oder Füllenzähne zu verlieren, ausbrechen (o ovcah in konjih), Cig.; — 3) i. se, in Aehren schießen, Aehren ansetzen; pšenica se izmetava, vzhŠt.- C.; — tvor se izmetava, bildet sich, Z.; — 4) i. se po kom, jemandem nachgerathen, Ravn.
  25. 1. izmẹ̑tək, -tka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf, der Ausschuss, Cig., Jan., nk.; — izmetki, die Excremente, Vrt.; die Auswurfstoffe, DZkr.
  26. 2. izmẹ̑tək, -tka, m. das Auskehricht, der Mist, C., Valj. (Rad).
  27. izmę́ti, -mánem, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; i. se, infolge des Schüttelns und Reibens herausfallen, sich ausrühren (o žitu), Cig.; — 2) das Reiben beenden; i. proso: austreten, Cig., M., Kr.
  28. izmetína, f. = 2. izmetek, das Kehricht, Z.
  29. izmetljaj, m. das Geschwür, Z., Notr.
  30. izmetováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvreči, auswerfen; ausschießen, ausmerzen, Cig.
  31. izməzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Cig.
  32. izmę́zniti se, -mę̑znem se, vb. pf. sich entwinden, C.
  33. izmíjati, -am, vb. impf. ad izmiti, = izmivati, Cig.
  34. izmíkanje, n. 1) das Ausreißen; — 2) das Entrücken; — das Entwenden; — prim. izmikati.
  35. izmíkati, -mı̑kam, -čem, I. vb. impf. ad izmekniti; 1) ausreißen: kokolj i., ausjäten, vzhŠt.- C.; — 2) entrücken, wegrücken; — i. se, entgleiten, aus seiner Lage weichen, Cig.; sich fortstehlen, Cig.; — II. vb. pf. 1) izmı̑kati, -am, das Hecheln beenden, aushecheln, fertig hecheln; vse predivo i.; — 2) ausbilden: Vodnik je prvi izmikal glasove slovenski liri, Glas.
  36. izmikljìv, -íva, adj. ausweichend: i. odgovor, nk.
  37. izmikováti, -ȗjem, vb. impf. = izmikati I.
  38. izmíljanje, n. die Erosion, Cig. (T.).
  39. izmíljati, -mı̑ljam, vb. impf. ad izmleti, Cig.
  40. izmírati, * -ı̑ram, vb. impf. ad izmreti; im Aussterben begriffen sein, aussterben, Cig. (T.), nk.
  41. izmisati se, -am se, vb. pf. sich ausmausen, Cig.
  42. izmı̑səł, -sla, m. = izmišljaj, Cig. (T.).
  43. izmísəłn, -səłna, adj. = izmišljiv, Jan. (H.).
  44. izmı̑slək, -sləka, (-səłka), m. die Erdichtung, Cig., Navr. (Kop. sp.); to so prazni izmisleki, das sind faule Fische, Cig.
  45. izmísliti, -mı̑slim, vb. pf. ersinnen, erdichten, erfinden; i. (si) kaj; to si (si) ti izmislil, das ist deine Erfindung; izmišljen, ersonnen, erdichtet; izmišljene pripovedke; fingiert, Cig. (T.); izmišljeno ime.
  46. izmı̑šljaj, m. die Erdichtung, Cig. (T.).
  47. izmišljálọ, n. der Spintisierer ( zaničlj.), Cig. (T.); — hs.
  48. izmíšljanje, n. das Ersinnen, das Erdichten; i. besed, Cig.
  49. izmíšljati, -am, vb. impf. ad izmisliti; ersinnen, erdichten, erfinden.
  50. izmišljȃva, f. die Erdichtung, Cig., C.; nedolžne izmišljave, Levst. (Zb. sp.).
  51. izmišljávati, -am, vb. impf. = izmišljevati.
  52. izmišljȃvəc, -vca, m. der Erdichter, der Ersinner, Meg., Cig., C.
  53. izmišljȃvka, f. die Erdichterin, Ravn.- Valj. (Rad).
  54. izmíšljenica, f. das Hirngespinnst, die Chimäre, Cig. (T.).
  55. izmišljenína, f. die Erdichtung, die Fabelei, Cig. (T.).
  56. izmíšljenka, f. ein ersonnenes Wort, nk.; eine erdichtete Erzählung, Bes.
  57. izmišljetina, f., nk., pogl. izmišljotina.
  58. izmišljevȃnje, n. das Ersinnen, das Erdichten, das Erfinden.
  59. izmišljeváti, -ȗjem, vb. impf. aussinnen, ersinnen, erdichten, erfinden; kaj si vse izmišljujejo ljudje!
  60. izmišljevȃvəc, -vca, m. der Ersinner, der Erdichter.
  61. izmišljevȃvka, f. die Ersinnerin, die Erdichterin.
  62. izmišljı̑ja, f., Zora, pogl. izmišljava.
  63. izmišljìv, -íva, adj. erfinderisch, Jan.
  64. izmišljívost, f. die Erfindungskraft, Jan.
  65. izmišljotina, f. = izmišljava, Cig. (T.), nk.; — hs.
  66. izmíti, -mı̑jem, vb. pf. 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. maroge; — 2) auswaschen; i. sod, rane.
  67. izmívanje, n. 1) das Wegwaschen; — 2) das Auswaschen.
  68. izmívati, -am, vb. impf. ad izmiti; 1) wegwaschen; — 2) auswaschen.
  69. izmı̑vək, -vka, m. mesto, katero je voda izmila, predrla, C.
  70. izmladíti se, ** -ím se, vb. pf. abliegen (o sadju), Dol.
  71. izmlẹ́sti, -mółzem, vb. pf. = izmolsti.
  72. izmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. 1) durch Mahlen herausbringen, ausmahlen: preveč i. žito, Cig., Z.; — 2) mit dem Mahlen fertig werden.
  73. izmlẹ́zivọ, n. = mlezivo, Z., KrGora.
  74. izmóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) heraushelfen: i. koga iz —, C.; — 2) auswirken: i. komu kaj, Cig.
  75. izmóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. auswässern, ausbeizen (und dadurch Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.
  76. izmodrijániti, -ȃnim, vb. pf. = izmodrovati, Cig.
  77. izmodríti, -ím, vb. pf. klug machen; to ga bo izmodrilo; i. se, klug werden, jvzhŠt.
  78. izmodrováti, -ȗjem, vb. pf. ausklügeln, ergrübeln, Cig., M.; teorije i., Zora; ni zadovoleval s tem, kar je izmodroval sam, Navr. (Spom.); ergründen: celega neba zvezde i., Preš.; hotel sem moža izmodrovati, Glas.
  79. izmòł, -móla, m. izmoli, Erosionsthäler, Cig. (T.); — češ.
  80. izmolẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. durch zudringliches Bitten erlangen, erbetteln.
  81. izmóliti, -mǫ́lim, vb. pf. 1) durch Beten erlangen, erflehen, erbeten; i. komu blagoslov iz nebes, Cig.; — 2) mit dem Beten fertig werden, ausbeten; še enega očenaša nisem mogla i.
  82. izmoljȃva, f. die Hervorragung, Mur.
  83. izmółsti, -mółzem, vb. pf. 1) i. iz koga kaj, jemandem etwas entpressen, Cig.; vse denarje je iz mene izmolzel, Z.; — 2) ausmelken; do dobrega i., Cig.; — erschöpfen, Cig., Jan.; izmolzena njiva, magerer Acker, Cig.; i. koga, i. komu mošnjo, jemandem den Beutel leeren, Cig.; aussaugen ( fig.), Cig., Jan., Cig. (T.); izmolzena okolica, Zora; — izmolzen, entnervt, Cig.
  84. izmȏłzək, -zka, m. der Extract, C.
  85. izmȏłža, f. 1) das Abmelken, C.; — die Erschöpfung des Bodens, Cig.; — 2) die Emulsion ( chem.), Cig. (T.).
  86. izmȏłžva, f. = izmolža 2), Dict.- Mik.
  87. izmọ̑ngati, -am, vb. pf. = izmungati, Cig.
  88. izmotáti, -ȃm, vb. pf. 1) herauswinden, loswickeln; i. se, sich herauswinden, sich loswickeln; sich herausarbeiten; i. se iz pravde, Z.; — sich entspinnen, sich entwickeln: vojska se bo izmotala iz tega, Cig.; — 2) mit dem Haspeln fertig werden, ausspulen.
  89. izmotávanje, n. das Loswinden, das Loswickeln.
  90. izmotávati, -am, vb. impf. ad izmotati; loswinden, loswickeln.
  91. izmọ̑zgati, -am, vb. pf. entmarken, Št., BlKr.- M.; — ausmergeln, C.
  92. izmráziti, -mrȃzim, vb. pf. auskälten, Cig.
  93. izmȓcati, -am, vb. pf. auszehren, ausmergeln: i. se, C.
  94. izmrcváriti, -ȃrim, vb. pf. durch Misshandlung entkräften, Z.
  95. izmŕdanica, f. izmrdana ženska, SlGor.- C.
  96. izmŕdanka, f. = izmrdanica, C.
  97. izmŕdati, * -mȓdam, vb. pf. durch Unzucht schwächen, C.
  98. izmrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. = odmreti, pomreti, aussterben, Cig. (T.), C., nk.
  99. izmrmráti, -ȃm, vb. pf. 1) ermurren, Cig.; — 2) mit dem Brummen fertig werden, ausbrummen.
  100. izmrtváčiti, -ȃčim, vb. pf. abtödten, Jan. (H.); i. svoje želje, Z.

   6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA