Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (64.848-64.947)

  1. stáłce, n. dem. stalo; ein kleines Fußgestell, Cig., Bes.
  2. stáłən, -łna, adj. beständig, bleibend, definitiv, constant, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; s. pridevek, stehendes Epitheton, Cig. (T.); stalna količina, stetige Größe, Cig. (T.); — fix: stalna plača, stalna cena, Cig., nk.; stalno namestiti, definitiv anstellen, nk.; — stalne ptice, Standvögel, Cig. (T.); stalna vojska, stehendes Heer, nk.; — verlässlich, haltbar, C.; s. razlog, ein haltbarer Grund, Cig. (T.).
  3. stȃlež, m. = stan; 1) der Zustand, C.; — 2) der Stand, Cig. (T.), DZ., Zora; ( hs.).
  4. stáliš, m. 1) der Wohnort, Mur., C., Danj.- Mik.; — 2) der Stand, die Menschenclasse, Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad); zakonski s., C.; nisem se brigal za njegov stališ, Jurč.; (tudi hs.).
  5. stalíšče, n. 1) der Standort bes. für Thiere, die Hürde, Ig (Dol.), ogr.- C.; prilično stališče i dosta krme, (stálišče) ogr., kajk.- Valj. (Rad); — der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur., ogr.- C., Svet. (Rok.); — 2) das Fundament, Cig., Jan.; hiša ima globoko, močno s., C.; — 3) der Standpunkt (= Gesichtspunkt), Jan., Cig. (T.), nk.
  6. stalíti, -ím, vb. pf. schmelzen ( trans.); s. se, schmelzen ( intr.).
  7. stȃłnik, m. das Weihnachtsbrot, Št.- Cig.; = kruh, ki ga na sv. biljo spečejo, pojedo pa na sv. treh kraljev dan, Šaleška dol.- Pjk. (Črt.).
  8. stáłnost, f. die Beständigkeit, die Stetigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s. položaja, die Stabilität, Sen. (Fiz.); s. v molitvi, ogr.- Valj. (Rad).
  9. stálọ, n. 1) das Fußgestell, Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), nk.; na srebrnih stalih, Škrinj.- Valj. (Rad); das Stativ, Žnid.; — 2) das Fundament, der Grund, Jan., Burg. (Rok.); s. staviti, den Grund legen, C.; — 3) die Basis, C.; ( fig.) večina je stalo izgubila, SlN.; — 4) der Zustand: človek ostane vsegdar v jednem stalu, ogr.- C.; biti v stalu (= v stanu), C.; — 5) das Stehen: čič ne da nič, stalo pa malo, Z.
  10. stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.- C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.- Valj. ( Glas.), ogr.- C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče- Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein ( germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
  11. stanár, -rja, m. der Senne, der Alpenhirt, Štrek., Notr.
  12. stȃnəc, -nca, m. = stanovavec, ogr.- Valj. (Rad).
  13. stȃnək, -nka, m. 1) der Aufenthaltsort, ogr.- Valj. (Rad); die Behausung, die Wohnung, ogr.- C.; župni s., das Pfarrhaus, SlN.; — 2) der Standpunkt: solnce pride na najvišji stanek, ogr.- Valj. (Rad).
  14. staníca, f. 1) das Wohnzimmer, Mur., Cig., Jan., C.; idi v stanico! Ravn.- Valj. (Rad); sedeti v gorki stanici, Jurč.; stanice, die Wohnungsräumlichkeiten, Levst. (Nauk); — 2) die Zelle (im organischen Körper), Cig. (T.), C., Tuš. (B.), (stȃnica), Erj. (Som.); matična s., die Mutterzelle, Cig. (T.); = s. matica, Erj. (Som.); mlada s., die Tochterzelle, Erj. (Som.).
  15. stanìč, -íča, m. der Stand (auf dem Markte), Vrt.
  16. staníčast, adj. zellenförmig, Jan. (H.).
  17. staníčən, -čna, adj. Zellen-: stanı̑čna kožica, die Zellenmembrane, Cig. (T.); stanično jedro, der Zellenkern, Cig. (T.).
  18. stanı̑čje, n. das Zellgewebe, Cig. (T.), Tuš. (B.); tvorilno s., das Cambium; živilno s., das Parenchym, lično s., das Prosenchym, Tuš. (B.).
  19. staničnína, f. der Zellstoff, die Cellulose, Cig. (T.), C., Tuš. (B.), Erj. (Som.).
  20. staniōl, m. die Zinnfolie, das Stanniol, Cig. (T.).
  21. staníšče, n. 1) der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur.; — 2) das Quartier, die Wohnung, Mur., Cig., Jan., C., DZ., Nov.; dati samo s. (Naturalquartier), DZ.; na s. jemati koga, jemandem Unterstand geben, Levst. (Nauk); — das Standquartier, Cig. (T.); glavno s., das Hauptquartier, Jan.
  22. stániti, stȃnem, vb. pf. 1) hintreten, (stanoti) C.; — 2) werden, geschehen, C.; — 3) = nehati, aufhören: dež stane, C.; — 4) = vstati, vzhŠt.- Vest.
  23. stȃnjak, m. das Weihnachtsbrot, C.; — prim. stalnik.
  24. stanjár, -rja, m. der Inwohner, C.
  25. stȃnje, n. 1) das Stehen; stanje in čakanje; s. zvezd, die Constellation, Cig. (T.); — 2) der Zustand, Jan., Z., nk.; železnica je v dobrem stanju, DZ.; začasno s., das Provisorium, DZ.; — 3) das Gebäude, das Wohngebäude, Mur., C., BlKr., jvzhŠt., ogr.- C.; das Wirtschaftsgebäude, Dol.
  26. stanjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad stanjiti, Z., Bes.
  27. stánjiti, -im, vb. pf. dünn machen, Jan. (H.).
  28. stȃnjšati, -am, vb. pf. = iztanjšati, Cig.
  29. stanjúzati, -am, vb. pf. zerdrücken, dünn pressen, C.
  30. stanodajȃvəc, -vca, m. der Quartiergeber, Cig., DZkr.
  31. stanodȃvəc, -vca, m. der Quartiergeber, Cig., Jan., C., DZ.
  32. stanoredník, m. der Quartiermeister: veliki s., der Generalquartiermeister, Cig.
  33. stanovȃnje, n. 1) das Wohnen; — 2) die Wohnung; s. najeti, oddati, odpovedati; s. samo na sebi, das Naturalquartier, Levst. (Pril.).
  34. stanováti, -ȗjem, vb. impf. 1) die Wohnung, das Quartier haben, wohnen; sam, z drugimi s.; — hausen, Cig.; Od prvega tukaj Stanuje moj rod, Vod. (Pes.); — 2) beherbergen: s. koga, C., Npes.-Vraz.
  35. stanovȃvəc, -vca, m. der Bewohner, der Einwohner.
  36. stanovína, f. das Quartiergeld, Cig., C., Nov.; — der Miethzins, C.
  37. stanovíšče, n. 1) miza nima stanovišča, der Tisch hat keinen festen Stand, Goriš.; — 2) die Wohnung, der Aufenthaltsort, Levst. (Nauk); der Wohnsitz, DZkr.; — 3) der Standpunkt, der Gesichtspunkt, Jan., Cig. (T.); zdravniško s., Levst. (Pril.); ( hs.).
  38. stanovı̑t, adj. 1) beständig, beharrlich, Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr.; stationär, Cig. (T.); stanoviti dohodki, nachhaltige Rente, Levst. (Nauk); — 2) bestimmt, Dalm.- Cig., DZ.; zemlja ima stanovit tek, Cig.; stanovito, gewiss, ogr.- C.
  39. stanovítən, -tna, adj. standhaft, charakterfest; s. biti; — beständig, beharrlich, ausdauernd; — haltbar, stanovitno vino; stanovitna barva; — definitiv, bestimmt, festgesetzt, Cig., Jan.; stanovitna cena, plača, Cig., Jan.; stanovitni prazniki, unbewegliche Feiertage, Cig.; — sicher: stanovitne roke biti (pri streljanju), Zv.; — sicher, gewiss, Meg.; — träge ( phys.): eter je pač s., teže pa nima nobene, Žnid.
  40. stanovíti, -ím, vb. impf. festsetzen, statuieren, Cig. (T.); tehnični izrazi se stanove ob enem z vednostmi, Levst. (Zb. sp.); — stsl.
  41. stanovítnost, f. die Standhaftigkeit, die Beständigkeit, die Beharrlichkeit, die Ausdauer; — die Haltbarkeit; — das Beharrungsvermögen (der Körper), Zora.
  42. stanovı̑tost, f. = stanovitnost, Cig., C.; das Beharrungsvermögen ( phys.), Cig. (T.).
  43. stanovník, m. der Bewohner, der Insaß, Mur., Cig., Jan., Vrt., Zora, Žnid.; — der Einwohner, Mur., Cig., Jan., Levst. (Nauk).
  44. stápati, -pam, -pljem, vb. impf., ogr.- Let., Mik.; pogl. stopati.
  45. stȃpljanje, n. das Zusammenschmelzen, Cig.
  46. stȃpljati, -am, vb. impf. ad 2. stopiti; 1) zusammenschmelzen, verschmelzen, Cig., Cig. (T.); — 2) schmelzen, abschmelzen, Mur., Cig., Jan.
  47. stapljeváti, -ȗjem, vb. impf. = stapljati, Met.
  48. stár, -rja, m. der Scheffel, ein Getreidemaß (= 2 Metzen, Met.), Cig., C., Trub., Dalm., Gor., Notr., Prim.; — prim. it. stajo, iz: stario, lat. sextarius, Mik. (Et.).
  49. stàr, stára, adj. alt; stari ljudje; star je kakor greh, Erj. (Torb.); star kakor zemlja; stara pravica; stare poti in stare krčme se ne ogibaj! Erj. (Torb.); star mož, staro vino, staro žito, stara petica, stara mera, to je kaj vredno, Levst. (Rok.); stara šara, altes Gerümpel; — stari, der Schwiegervater, C.; stara, die Schwiegermutter, C.; pl. stari, die Alten, die Ableber nach der Übergabe der Realität, Cig.; stari oče, stara mati, der Großvater, die Großmutter; stari, die Großeltern, Cig., Jan.; stari mesec, der abnehmende Mond, jvzhŠt.; starega meseca, bei abnehmendem Mond, C.; — dve leti s., zwei Jahre alt; koliko si star? wie alt bist du? leta staro jagnje, einjähriges Lamm, Met.- Mik.; ( germ.) — stare navade, althergebrachte Gewohnheiten; po starem, in althergebrachter Weise; — staro in mlado, (jung und alt), vse je teklo gledat.
  50. starȃd, f. das alte Rebenholz beim Weinstock, C.
  51. stȃranje, n. das Altern; s. meseca, das Abnehmen des Mondes, Cig.
  52. starašína, m., Cig., Jan. i. dr., pogl. starejšina.
  53. stȃrati, -am, vb. impf. 1) alt machen, Cig.; skrbi ga starajo, Mur.; — s. se, altern; — 2) abplagen, Cig.; kümmern, C.; s. se, sich kümmern, M.; ne starajte se! vzhŠt.- Valj. (Vest.); s. se za koga, kajk.- Valj. (Rad); — 3) hinhalten: uže tri leta me stara s plačilom, Lašče- Levst. (Rok.).
  54. starčè, -ę́ta, m. der Alte, Cig.
  55. stȃrčəc, -čəca, (-čca), m. dem. starec; der Alte, Mik.
  56. stȃrčək, -čka, m. der Greis.
  57. 1. stȃrəc, -rca, m. 1) der Alte, der Graukopf; — 2) der nistende Vogel (das Männchen), Cig., Jan.; — 3) odpreti starca, einen Schacht öffnen, V.-Cig.; — 4) panj, iz katerega prvi roj zleti, Gol., Levst. (Beč.); — 5) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Banjščice, Tribuša- Erj. (Torb.); — starci, die Klette (lappa), Josch, Gor.; — eine Art Schwamm, C., ( prim. dedec 12)).
  58. 2. stárəc, -rca, m. dem. star; der Scheffel, C.
  59. starẹjševȃnje, n. die Ausübung des Vorsteheramtes, Levst. (Pril.).
  60. starẹjševáti, -ȗjem, vb. impf. Vorsteher (starejšina) sein, C.
  61. starẹ̑jši, m. pl. = starši, Mur.
  62. starẹjšína, m. 1) der Älteste, der Senior (der als solcher ein Amt ausübt), Mur., Cig., Jan.; der Senator, Cig., Jan., nk.; — der Vorsteher, der Vorgesetzte (ohne Rücksicht auf das Alter), Levst. (Nauk); cerkveni s., der Kirchenpropst, Mur., Cig., Jan., Štrek.; s. ceha, der Zunftvorsteher, Cig.; — 2) der Ordner und Leiter einer Hochzeit; — der Zeuge des Bräutigams, C., vzhŠt.
  63. starẹjšı̑nəc, -nca, m. občinski starejšinci, t. j. župan in dva občinska svetnika, die Gemeindevorstandsmitglieder, Levst. (Nauk).
  64. starẹjšíniti, -ı̑nim, vb. impf. = za starejšino biti, Cig., Let.
  65. starẹjšinováti, -ȗjem, vb. impf. = za starejšino biti, C.
  66. starẹjšı̑nstvọ, n. 1) das Amt eines starejšina; — 2) der Senat, Cig., Jan., nk.; — der Vorstand, Cig.; občinsko s., der Gemeindevorstand, Levst. (Nauk); — cerkveno s., das Kirchenvorsteheramt, die Kirchenvorstehung, Cig.; — 3) die Anciennetät, Cig., Jan.; ( rus.).
  67. starẹ́ti, -ím, vb. impf. altern, Jan.
  68. staríca, f. die Alte, die Greisin, Jan., ogr.- M., SlN., Zora; brezzobe starice, Levst. (Zb. sp.).
  69. 1. starìč, -íča, m. das letzte Mondesviertel, ogr.- C.
  70. 2. starìč, -íča, m. neka davščina: dajal je v pridelkih desetino, gorščino, starič, LjZv.; der Sackzehent, Z., Cig.; — prim. star, m.
  71. staríčən, -čna, adj. ältlich, Mur.- Cig., Jan., Dol.
  72. staríčiti, -ı̑čim, vb. impf. altern, Jan.
  73. staríha, m. ein alter Mann ( zaničlj.), ZgD.
  74. staríhati, -am, vb. impf. älteln, C.
  75. staríka, f. ein ältlicher Mensch (Mann oder Weib), Lašče- Levst. (Rok.); — ein alter Baum, Cig., C.; — ein alter Schuss an Gewächsen, Cig.; älteres Holz an Reben: letos trs iz starike mladike žene, C.
  76. staríkati se, -am, vb. impf. älteln, Cig.
  77. staríkav, adj. ältlich; s. človek; starikavo drevo, überständiger Baum, Z.; hiranje je sploh znana bolezen bolj starikavih dreves, Vrtov. (Km. k.).
  78. starı̑n, m. der Alte, Mur., Danj., Mik.; — = star trs, C.
  79. 1. starína, f. etwas Altes: coll. alte Dinge, altes Zeug, der Trödel; dati samo novino za capasto starino, Vrt.; — die Antiquität, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; starine, Antiken, Cig. (T.); — alter Wein; — über den Winter auf der Wiese gebliebenes Gras, Cig.; — = travnik, ki se le enkrat na leto kosi, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); (= bav. altwis, Levst. [Rok.]).
  80. 2. starína, m. ein alter Mann, Jan., Zora, Cv.
  81. starı̑nar, -rja, m. der Trödler, Cig., Jan., DZ.; der Antiquar, Z., nk.
  82. starináriti, -ȃrim, vb. impf. Trödler sein, trödeln, Cig., Jan.
  83. starı̑nəc, -nca, m. = starokopitnež, C.
  84. starinják, m. eine alte Münze, C.
  85. starinoslǫ̑vəc, -vca, m. der Archäolog, Jan., nk.
  86. starinoznȃnəc, -nca, m. der Archäolog, Jan.
  87. starı̑nski, adj. alt, außer Brauch gesetzt, altmodisch; starinska obleka; alterthümlich, antik, Cig., Jan., Cig. (T.); starinska umetelnina (umetnina), die Antike, Cig. (T.).
  88. starı̑nstvən, -stvəna, adj. alterthümlich, C.
  89. starı̑nstvọ, n. das Alterthum, Cig.
  90. stȃriši, m. pl. = starši.
  91. staríti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem Sorgen machen, C.; — prim. starati 2).
  92. starják, m. ein alter Mann, Z.; mladenič starjake sodi, C.; — ein alter Weinstock, C.
  93. stȃrka, f. ein altes Weib, die Greisin; — ein mehrere Jahre altes Schaf, Cig., C.; — das Brutweibchen (bei den Vögeln).
  94. starníca, f. das Getreidemaß, C.; — prim. star m.
  95. starodȃvniki, m. pl. starodavni narodi, pos. Grki in Rimljani, die Alten, nk.
  96. starodavnína, f. coll. die Alterthümer, C.
  97. starodȃvniški, adj. alterthümlich, Vest.
  98. starodávnost, f. das Alterthum, die graue Vorzeit, Cig., Jan., C., nk.
  99. starodǫ́bən, -bna, adj. alt, ehemalig, Navr. (Let.).
  100. starokopítən, -tna, adj. an dem Althergebrachten hangend, altvätrisch; s. mož, starokopitna stranka, die reactionäre Partei, Cig., Jan.

   64.348 64.448 64.548 64.648 64.748 64.848 64.948 65.048 65.148 65.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA