Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (64.748-64.847)

  1. sȓh, m. der Schauer, Jan., Trst. (Let.); srhi gredo po meni, ein Schauer überläuft mich, Z.
  2. sȓh, sŕha, adj. sich emporsträubend, Z.; — rauh ( bot.), Cig. (T.).
  3. sŕhati, -am, vb. impf. = sršati, C., Z.
  4. sŕhəł, -hla, adj. struppig: konj drži dlako na srhlo, dem Pferde stehen die Haare empor, Z.
  5. sŕhniti, sȓhnem, vb. pf. erschaudern, Jan., C.
  6. sr̀k, sŕka, m. der Schlurf, Cig., Jan., C.; s. vina, Cig.
  7. srkáłən, -łna, adj. saugend: srkalne žile, lymphatische Gefäße, Jan., Cig.
  8. sŕkalica, f. die Saugader, das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  9. srkálọ, n. das Einsaugemittel, Cig.
  10. sŕkati, sȓkam, -čem, vb. impf. schlürfen: rad ga srka, er trinkt gern; — saugen ( phys.), Cig. (T.); — svetlobo s., das Licht absorbieren, Žnid.; ( pogl. piti).
  11. sŕkavəc, -vca, m. der Schlürfer, Mur., Cig., Jan.
  12. sȓkavt, m. der Schlürfer, Cig.
  13. sȓkəc, -kca, m. der Schlurf, Mik.
  14. srketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, Mur., C., Z.; od mraza s., C.
  15. srkljáč, m. der Schlürfer, Cig.
  16. sȓkljaj, m. der Schlurf, der Nipp, Cig., Jan.; s. vina, vode, Slom.- C.; potrebnim ni srkljaja vode privoščil, Ravn.
  17. srkljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, nippen, Cig., Jan.; — kleinweise einsaugen, C.
  18. sŕkniti, sȓknem, vb. pf. einen Schlurf thun.
  19. sŕna, f. 1) das Reh; das Rehweibchen; skače kakor s.; nosi se ko srna, pa nema zrna, C.; — 2) govedje in ovčje ime, Cig., Krn, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
  20. srnáča, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  21. sȓnča, f. ime kravi, Valj. (Rad).
  22. srnčè, -ę́ta, n. das männliche Rehkalb, das Rehböcklein.
  23. sȓnəc, -nca, m. 1) = srnjak, Habd.- Mik., Mur., Jan., Danj.- Mik.; — 2) ein rehfarbener Ochs, Z.
  24. sŕnica, f. dem. srna; ein kleines (weibliches) Reh; srníca, Levst. (Zb. sp.).
  25. srnìč, -íča, m. das männliche Rehkitzchen, Cig., Levst. (Nauk).
  26. srnjáčək, -čka, m. dem. srnjak; das Rehböcklein, V.-Cig.
  27. srnják, m. der Rehbock.
  28. srnjákovəc, -vca, m. der Rehpfosten, LjZv.
  29. sȓnji, adj. Reh-; srnje meso, srnja koža; — srnjih oči dekletce, Zv.
  30. srnovína, f. = srnina, Mur.
  31. srobọ̑t, m. die Waldrebe (clematis vitalba), Pirc, Met., Ig (Dol.), Gor., Tolm.; (clematis recta), Josch; pereči s., die Brennwurzel (clematis flammula), Cig.; — tudi: srọ̑bot, Dol.
  32. srobọ̑t, f. = srobot m., Cig., Jan.; srọ̑bot, BlKr.
  33. srobọ̑ta, f. = srobot, (sreb-) Met., Dol.
  34. srobotína, f. 1) = srobot, die Waldrebe; coll. Waldreben; — 2) srobọ̑tina, die Alpenrebe (atragene alpina), po hribih med Otlico in Idrijo- Erj. (Torb.).
  35. srobotı̑nka, f. neka vinska trta, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  36. srobọ̑tka, f. rdeča s., die Brennwurzel (clematis flammula), (sreb-) Cig.
  37. srobọ́tovina, f. = srobotina, Mik., BlKr.
  38. srọ̑brot, m. = srobot, (srobrat) Medv. (Rok.), LjZv., Gor.
  39. sròk, srǫ́ka, m. 1) s. si dati, sich begrüßen, Meg.- Mik.; — 2) der Reim, Jan., h. t.- Cig. (T.).
  40. sȓp, m. 1) die Sichel; — 2) die Thonschneide der Töpfer, V.-Cig.
  41. sȓp, sŕpa, adj. = srep, rauh, scharf, Mik.; — wild: srpo gledati, Cig., BlKr.; starr: srpo strmeti pred sebe, Glas.
  42. srpáč, m. = srpača, C.
  43. srpáča, f. 1) eine abgenützte, schlechte Sichel, Mur., C.; — 2) das am Ende gekrümmte Astmesser, Cig., C., Svet. (Rok.), Gor.; — 3) = srpica 1), die Jäthaue, Jan., M.; das Jätholz, C.
  44. srpàn, -ána, m. 1) mali s., der Monat Juli; veliki s., der Monat August; — 2) die Kratzdistel (cirsium erisithales), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  45. srpȃnəc, -nca, m. die Kratzdistel (cirsium erisithales), pod Nanosom, na Pivki- Erj. (Torb.).
  46. srpár, -rja, m. der Sichelschmied, der Sichelhändler, Mur., Cig., Jan.
  47. sȓpast, adj. sichelförmig, Mur., Cig., Jan., nk.
  48. sȓpəc, -pca, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) der Halbring, Cig.; — 3) die Betonie (betonica off.), Cig., C.
  49. sȓpək, -pka, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) die Klammer (in der Schrift), das Einschließungszeichen, Cig., Jan.; mej srpkoma, DZ., Nov.; — 3) = srpičnik, die Färberscharte (serratula tinctoria), Medv. (Rok.); — tudi: srpə̀k, -pkà, Valj. (Rad).
  50. sŕpən, -pna, m. = srpan 1), Meg., Valj. (Rad).
  51. srpentīn, m. der Serpentin ( min.), Jan., Cig.
  52. srpẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf rauschen ( z. B. von dürrem Grase), Cig., M., C.; — iz megle srpi = prši, C.; — panj je srpeč = čebele so nemirne, jezne, Svet. (Rok.); — prim. srp, srep.
  53. sȓpež, m. = srpogled človek, zavidnež, SlN.
  54. srpíca, f. 1) = pralica, die Jäthaue, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; — 2) ein kleineres Abästmesser, das Gartenmesser, Cig., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jezav, srdljiv človek, Dol.; — 4) die Seebinse (scirpus lacustris), C., Tuš. (R.); drnasta s., das Rasenbinsengras (scirpus cespitosus), Cig.
  55. srpìč, -íča, m. dem. srp; das Sichelchen; Sukajmo srpiče, Dekleta mlade! Čb.- Valj. (Rad).
  56. srpı̑čək, -čka, m. = srpica 1), die Jäthaue, Dol.- M.
  57. srpı̑čnik, m. die Färberscharte (serratula tinctoria), Z., Hip.- C.; Medv. (Rok.).
  58. srpíti se, -ím se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se srpi, Z.
  59. srpjè, n. die Kratzdistel (cirsium carniolicum, c. oleraceum), Josch.
  60. sȓpnik, m. barvarski s., die Färberscharte (serratula tinctoria), Cig.
  61. sȓpnjak, m. das Sichelkraut (sium falcaria), Cig.
  62. sŕsati, -am, vb. impf. = jezno govoriti, BlKr.; s. na koga, jemanden anschnauben, barsch anfahren, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  63. sȓst, -ı̑, f. das Thierhaar, Cig. (T.), C., ogr.- M., Trub.- Mik.; das Borstenhaar, Cig. (T.).
  64. sršȃj, m. der Streifenfarn (asplenium), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  65. sršàn, -ána, m. = sršen, jvzhŠt.
  66. sŕšati, -ím, vb. impf. die Haare sträuben, struppig sein, Rib.- Mik., C.; — s. na koga, jemandem zürnen, M.; = s. nad koga, Ravn.- Cig.; — = zbadati, DSv.
  67. sŕšen, -ę́na, m. die Hornis (vespa crabro); leti, kakor da bi ga sršeni podili, Cig.; ( fig.) sršene dražiti = ins Wespennest stechen, Mur.; sršene v glavi imeti, mürrisch, verdrießlich sein, Mur.
  68. sršę̑nar, -rja, m. der Wespenbussard (pernis [falco] apivorus), C., Frey. (F.).
  69. sršenják, m. das Hornisnest, C., Z.
  70. sršę̑nka, f. neka hruška, C., Mariborska ok., Krško- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
  71. sršę́novəc, -vca, m. = sršenar, Levst. (Nauk).
  72. sršę̑ta, f. = 2. pitnik, koruza za pičo, ( prim. it. sorghetto), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  73. sršẹ́ti, -ím, vb. impf. = sršati, Cig., Jan., Rib.; obrvi so mu sršele, ko dve metli, Levst. (Zb. sp.).
  74. sŕšiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, sich borsten, Cig., Mik.
  75. sršljìv, -íva, adj. struppig, C., Rib.- Mik.
  76. sršúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = sršiti se, Z.
  77. sȓt, m. die Fischgräte, Cig.
  78. srták, m. = jezav človek, srtina 2), BlKr.- Let.
  79. srtę̑l, m. der Zimmerboden, ogr.- Valj. (Rad); izuvši črevlje ne puščaj jih na srtel, ogr.- Raič ( Kol.); (— iz: sred tel = sredi tal, C.).
  80. srtẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sträuben: dlaka srti, vzhŠt.- C.; — scharf, rauh sein: predivo srti, C., Z.; — srteč, struppig, C.; rauh, spießig, Cig.
  81. srtína, f. 1) eine Spitze, Svet. (Rok.); — 2) die Ähre, Svet. (Rok.); — 3) = človek zbadljivih besed, pos. v odgovoru, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.- M.
  82. srtínast, adj. s. človek = srtina 2), Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.- M.
  83. srtíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. 1) sich sträuben: Srtini se greben njegov (zmajev) DSv.; — 2) = zbadljivo odgovarjati: kaj se srtiniš? Lašče- Erj. (Torb.).
  84. sŕtiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, Hal., C.; puran se srti (kadar je jezen), Dol.- Mik.; — sich über etwas empören, C.
  85. stábəłce, n. dem. stablo; = stebelce, Valj. (Rad), SlN.
  86. stȃbla, f. die Stufe, Krelj; (iz nem. Staffel, prim. štabla).
  87. stādij, m. tekališče (tudi starogrška dolgostna mera), das Stadium.
  88. stágna, -gən, n. pl. = stegne, der Viehtriebweg (meist eingefriedet), Z.; kadar vidiš na ulicah ali na stagnih črno kravo, ne reci, da je črna, Levst. (Zb. sp.).
  89. stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
  90. stajálọ, n. = stalo, das Gestell, das Postament, Cig., Jan., C.
  91. 1. stájati, -tȃjam, -jem, vb. pf. schmelzen ( trans.), s. se, schmelzen ( intr.), zergehen, aufthauen.
  92. 2. stȃjati, -am, vb. impf. 1) zu stehen pflegen: Paša je na pragu stajal, Npes.-K.; — 2) = stopati, postavljati se: ptič mi je na roko stajal, na gredico pa ni mogel stopiti, Dol.
  93. stȃjčək, -čka, m., Gor., Tolm.; pogl. stojček.
  94. stájica, f. dem. staja; v uganki: Sladko zgovorna Stajica, Pa v nji so bela Jagnjeta, (= usta, zobje), Vod. (Pes.).
  95. stajna, f. = staja, der Viehstandort, Bes.; ( nam. stajina?).
  96. stȃjnica, f. 1) der Lagerplatz der Schafe: stajnico z drevjem obsaditi, Notr., Z.; — 2) pl. stajnice, die Bank in der Kirche, Dol.- Cig.
  97. stȃkati, * -am, vb. impf. ad stočiti.
  98. stákniti, -nem, vb. pf. = stekniti.
  99. stȃł, -la, m. = stan, kajk.- Valj. (Rad).
  100. stalaktīt, m. viseč kapnik, der Stalaktit.

   64.248 64.348 64.448 64.548 64.648 64.748 64.848 64.948 65.048 65.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA