Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (64.648-64.747)

  1. srebrnína, f. das aus Silber Verfertigte: die Silberware, das Silbergeräth, das Silbergeschmeide; — das Silbergeld, M.
  2. srebrníti, -ím, vb. impf. = srebriti, Dict.
  3. srebrnják, m. der Silberling.
  4. srebȓnkast, adj. silberfarbig, M.
  5. srebrnocvẹ́tən, -tna, adj. silberblumig, Cig.
  6. srebrọ̑, n. das Silber; čisto s., das Feinsilber; pokalno s., das Knallsilber, DZ.; — živo s., das Quecksilber; nemiren kakor živo s.; pokalno živo s., das Knallquecksilber, DZ.
  7. srebroglàv, -gláva, adj. mit einem Silberhaupte, Vrt.
  8. srebropẹ̀n, -pẹ́na, adj. silberschäumig: srebropena voda, LjZv.
  9. srebrot, m., Cig., pogl. srobot.
  10. srẹbúntati, -am, vb. impf. schlürfen, nippen, C.
  11. srẹbútati, -am, vb. impf. stark schlürfen, Gor.- M., Mik., Zora- C., Savinska dol.- C.
  12. srę́ča, f. das Glück: 1) = das Geschick; s. je opotočna, das Glück ist kugelrund; = s. na razpotju sedi, Mur., Cig.; s. ima spredaj lase, zadaj je gola, Cig.; bojna s., das Waffenglück, Cig., Jan.; slepa s., blinder Zufall, Cig.; dobre sreče biti, Glück haben, Cig., C.; dobra s., das Gelingen, C.; Bog daj dobro srečo! (tako pozdravljajo posebno ljudi, ki so pri kakem delu; tudi samo z besedama: dobro srečo! srečo dobro!); dati kaj za dobro srečo (ein Geschenk z. B. des Weinkäufers an die Hausfrau), Kr.; srečo dati komu, jemanden begrüßen, ihm die Hand reichen; srečo si dati = posloviti se, KrGora; na dobro srečo, C.; na srečo, aufs Gerathewohl, Cig.; = na slepo srečo, Jan.; na srečo vreči, metati, losen, ogr.- C.; srečo vreči, srečo izkusiti, das Glück versuchen, das Los über etwas werfen, Cig.; sreča pade na koga, das Los fällt auf jemanden, C.; — 2) = das günstige Geschick; prva sreča gre za peč sest, prima fortuna fallax, V.-Cig.; sreča te čaka, es steht dir ein Glück bevor; sreča njegova je bila, es war sein Glück; vsa sreča, da —, ein Glück, dass —; po vsej sreči, zum größten Glück; po sreči, k sreči, zum Glück, glücklicherweise; po sreči iti, glücklich vonstatten gehen; po sreči se iziti, einen glücklichen Ausgang nehmen; to je po sreči, ne po umeči, er hat mehr Glück wie Verstand, Ist.- Cig.; v sreči in nesreči; ako Bog da srečo; ima srečo; nima sreče; sreča mu streže, godi, das Glück ist ihm geneigt, Cig.; = sreča mu je mila, Cig.; vpili bodo: sreča bodi, sreča bodi! (Glück zu!) Dalm.; sreča bodi kralju Salomonu! Dalm.; — (srenča, na zapadu- Mik.).
  13. srę́čati, srę̑čam, vb. pf. begegnen: s. koga; srečala sva se; kedaj te bo pamet srečala? wann wirst du zu Verstand kommen?
  14. srečávati, -am, vb. impf. = srečevati; begegnen; Mladenke me srečavajo, Npes.-K.
  15. srečelǫ̑vəc, -vca, m. der Glücksritter, Jan., Šol., C., Zora.
  16. srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).
  17. srečenòs, -nǫ́sa, m. = srečenosec, Jan.
  18. srečenǫ̑səc, -sca, m. der Glücksbote, Jan.
  19. srečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad srečati.
  20. srečevȃvəc, -vca, m. srečevavci, die Begegnenden, Bes.
  21. sréči, sréčem, vb. pf. dan s., den Tag bestimmen (diem dicere), Meg.- Mik.
  22. srę́čica, f. dem. sreča; das liebe Glück; — srečico praviti, prophezeien: s. praviti kakor ciganke, Dict.
  23. srę̑čka, f. dem. sreča; 1) srečko dati komu, jemandem die Hand zum Gruß reichen; daj srečko! ( pos. otrokom se tako pravi); — 2) das Lotterielos, Cig., Jan., C., nk.; srečke vzdigovati, Lose ziehen, Jan.
  24. srę̑čkati, -am, vb. impf. Lose ziehen, losen, Cig., Jan., nk.
  25. srę̑čnež, m. der Glücksmensch, das Glückskind, Jan., Zora.
  26. srę̑čnik, m. = srečnež, Jan. (H.).
  27. srečnják, m. = srečnež, V.-Cig.
  28. srę́čnost, f. die Glücklichkeit, Mur., Cig.; kje je tedaj vaša srečnost? Jap. (Sv. p.); upa s., Levst. (Zb. sp.).
  29. srẹ̑d, -ı̑, f. der Mittelpunkt, das Centrum, Jan., Cig. (T.).
  30. srẹ́da, f. 1) die Mitte; v sredi stati, v sredo stopiti; od konca do srede; po sredi razsekati, mitten entzweihauen; črez sredo prelomiti, mitten entzweibrechen; — der Mittelpunkt, Cig.; v sredo zadeti, ins Centrum treffen; v sredi, v zlati skledi = golden ist die Mittelstraße, Cig., Nov.; — 2) das Mittel, Krelj, Trub.; s. in pot, das Mittel und die Art und Weise, C.; — 3) srẹ̑da, die Mittwoche; sredpostna s., die Mittfasten.
  31. srẹdánja, f. 1) die Mitte, der mittelste Kern, V.-Cig.; — 2) die Mittelgattung, V.-Cig.; — 3) die Mitteltafel im Fassboden, Z.
  32. srẹ̑dba, f. die Vermittelung, die Intervention, ogr.- C.
  33. srẹ̑dbən, -bəna, adj. Vermittelungs-, ogr.- C.
  34. srẹ̑dbənica, f. die Mittlerin, ogr.- C.
  35. srẹ̑dbənik, m. der Mittler, ogr.- C.
  36. srẹ̑dbina, f. die Mitte, ogr.- Valj. (Rad).
  37. srẹdbováti, -ȗjem, vb. impf. Vermittler sein, C.
  38. srẹ̑dək, -dka, m. 1) die Mitte, Z., DZ.; — der Mittelpunkt, Cig.; — das Mitteltheil, Z.; der mittlere Theil des Fassbodens, C.; — die Raingrenze zwischen zwei Feldern, vzhŠt., C.; — 2) das Mittel, das Medium, Jan., Rog.- Valj. (Rad), ZgD.
  39. srẹ̑dən, -dna, adj. die Mittwoche betreffend.
  40. srẹ̑dež, m. der mittlere Theil, bes. der Kern des Salat- oder Kohlhauptes, vzhŠt.
  41. srẹ́di, praep. c. gen. mitten in (unter, auf etc.); s. mesta stanovati; s. sovražnikov; s. morja, mitten auf dem Meere; s. zime, mitten im Winter; do sredi polja, bis zur Mitte des Feldes.
  42. srẹdíca, f. der innere Theil einer Sache: die Brotkrume; — das Kernholz der Bäume; — das Fleisch der Früchte, Jan.; — kostna s., die Knochensubstanz, Erj. (Som.).
  43. srẹdína, f. der mittlere Theil, die Mitte; s. vojske, das Centrum, Cig.; s. zemlje, der Mittelpunkt der Erde, Cig.; — das Innere (eines Landes), Cig. (T.); — das harte, schwarze Holz, das Kernholz, C.
  44. srẹdı̑nəc, m. der Mittelfinger, C., Vrt.
  45. srẹdı̑nski, adj. zur Mitte gehörig: sredinska globina (globokost) soda, die Spundtiefe eines Fasses, Cig. (T.); — Central-, Cig.; sredinska akademija, Navr. (Kop. sp.); ( pogl. osrednji).
  46. srẹdíšče, n. der Mittelpunkt, das Centrum, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  47. srẹdíščən, -čna, adj. zum Mittelpunkt gehörig, Central-, Cig.; sredı̑ščni kot, der Mittelpunktswinkel, Cig. (T.); središčni žarki, die Centralstrahlen, Žnid.
  48. srẹdı̑ščnica, f. die Centrallinie, Cel. (Geom.).
  49. srẹ́diti, -im, vb. impf. 1) concentrieren, Cig. (T.); — 2) vermitteln, Meg.
  50. srẹdlẹ́tọ, n. die Jahresmitte, die Sommersmitte, Mur., Mik.
  51. srẹ̑dnica, f. die Vermittlerin, Cig., Jan.; srẹdníca, Mur.
  52. srẹ̑dnik, m. der Vermittler, Dict., Guts., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Krelj, Schönl., Jap., Levst. (Pril.); srẹdník, Mur.; — der Schiedsmann, Meg., Dict.; (tudi stsl.).
  53. srẹdnikováti, -ȗjem, vb. impf. das Vermittleramt ausüben, C.
  54. srẹ̑dnjak, m. 1) der mittlere Theil, Valj. (Rad); — 2) srẹdnják, der Mittelfinger, Mur., Cig.
  55. srẹdnjeglȃvəc, -vca, m. srednjeglavci, Mittelköpfe (orthocephali), Erj. (Som.).
  56. srẹdnjelatı̑nski, adj. mittellateinisch, nk.
  57. srẹdnjerę̑pəc, -pca, m. srednjerepci, Halbschwänze, Mittelkrebse, h. t.- Cig. (T.).
  58. srẹdnjetŕpən, -pna, adj. s. glagol, verbum neutropassivum ( gramm.), Cig. (T.).
  59. srẹdnjetvǫ́rən, -rna, adj. s. glagol, verbum neutroactivum ( gramm.), Cig. (T.).
  60. srẹdnjevẹ́čən, -čna, adj. mittelalterlich, nk.
  61. srẹdnjevẹ̑kar, -rja, m. ein Anhänger mittelalterlicher Ideen ( zaničlj.), Str.
  62. srẹdnjevẹ̑ški, adj. mittelalterlich, nk.
  63. srẹ̑dnji, adj. in der Mitte sich befindend, der mittlere, Mittel-; srednja vrsta; srednje bruno; s. prst, der Mittelfinger; srednja šola, die Mittelschule; srednji vek, das Mittelalter, nk.; srednji spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); srednja pot, najboljša pot; srednja ladja, das Mittel- oder Hauptschiff ( arch.), Cig. (T.); srednji pojem, der Mittelbegriff ( phil.), Cig. (T.); — durchschnittlich; srednja cena, der Durchschnittspreis; srednje število, die Durchschnittszahl, Cig. (T.); srednja brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — von mittlerer Quantität oder Qualität; srednja letina, mittelmäßige Jahresfechsung; srednje velikosti, von mittlerer Größe; srednje velik, mittelgroß; — s. spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); — indifferent ( phys.), Cig. (T.), ( rus.).
  64. srẹ̑dnjica, f. vsaka reč, ki je v sredi, Zilj., Jarn. (Rok.); der Mittelstrich, die Mittellinie, C.; — das mittlere Bodenbrett am Fasse, Cig., C.; — der Wulst am Dreschflegel, Cig.
  65. srẹ̑dnjik, m. 1) der Mittelfinger, Jan.; — 2) der Mittelzahn, C.; — 3) das mittlere Fassbodenstück, Mur., C.; — 4) das mittlere Beet eines Ackers, Mur.
  66. srẹ̑dnjost, f. die Mittelmäßigkeit, Jan.
  67. srẹdobẹ́žən, -žna, adj. centrifugal, Cig., Jan., Cig. (T.); srẹdobẹ̑žni stroj, die Schwungmaschine, Sen. (Fiz.).
  68. srẹdogọ̑rje, n. das Mittelgebirge, Cig. (T.).
  69. srẹdogrǫ̑dnica, f. (mrena) s., die Brustscheidewand, das Mittelfell (mediastinum), Cig. (T.).
  70. srẹdopóstən, -stna, adj. Mittfasten-: sredopostna nedelja, Navr. (Let.); — nav. sredposten.
  71. srẹdotǫ̑čje, n. = središče, der Mittelpunkt, das Centrum, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Zora; — rus.
  72. srẹdotrẹbȗšje, n. der Mittelbauch, Cig. (T.).
  73. srẹ́dpost, m. die Mittfasten, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.).
  74. srẹdpóstən, -stna, adj. Mittfasten-; sredpostna nedelja, der Lätare-Sonntag, der Mittfastensonntag.
  75. srẹ̑dstvən, -stvəna, adj. mittelbar, Jan. (H.).
  76. srẹ̑dstvọ, n. das Mittel, das Medium, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — rus.
  77. srẹ́dščina, f. das Mittelding, C.
  78. srẹ̀j, praep. c. gen., Mur., C., pogl. sredi.
  79. srẹ̑n, m. 1) der Rauhreif, C., Mik., Dol.; sren se na laseh, na dlaki ob hudem mrazu dela, C.; — 2) die gefrorene, harsch gewordene Schneerinde, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.; sren drži, da lahko hodiš po njem, Gor.; po srenu klasje pobirati = sein Brot auf unrechtem Wege suchen, Mur.
  80. srẹ̑nast, adj. 1) mit Rauhreif bedeckt, Dol.; — 2) harsch: srenasti sneg, Mur., Cig.
  81. srẹ̑nəc, -nca, m. = sren 1), Jan.
  82. srẹ̑nj, m. 1) = sren 1), Štrek.; srenj stoji po drevju, po travi, BlKr.; — 2) = sren 2), Jan., Mik., Valj. (Rad), Litija- Štrek. (LjZv.); — 3) der Eisstoß, Podgorjane (Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
  83. srẹ̑nja, f. 1) die Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Gor.- Svet. (Rok.); ( eig. "Hauptort mehrerer Gemeinden, stsl. srêdьnja" Mik.); — 2) die Gemeindevertretung: v srenjo voliti koga, Gor.; — 3) die Gemeindesitzung: srenjo napovedati, v srenjo iti, Z.
  84. srẹnjáč, m. = srenjan, C.
  85. srẹnjàn, -ána, m. das Gemeindemitglied, C.
  86. srẹ̑njčan, m. = srenjan, LjZv.
  87. srẹ̑njəc, -njca, m. = srenjan, Jan. (H.).
  88. srẹ̑njski, adj. Gemeinde-, Cig., Jan.
  89. srẹ̑p, srẹ́pa, adj. 1) = grozen, grausam, Cig., C., Cig. (T.); srepo križanje, Skal.- M.; Požela jih je srepa smrt, Greg.; — wild: srepa ino strašna množica, Skal.- Let.; = hud, strašen: srepo ga je pogledal, Podkrnci- Erj. (Torb.); bil je srepega pogleda, Jurč.; — srepo gledati, stier blicken, Savinska dol.; — 2) ungeheuer, sehr groß, Jan., M., Rož.- Jarn. (Rok.); — srepo (= grozno) se ustrašijo, Krelj- M.
  90. srẹ̑pež, m. = grozan, strašan človek, Erj. (Torb.).
  91. srẹpínja, f. die Schauderhaftigkeit, Ip.- Mik.
  92. srẹpọ̑st, f. die Grausamkeit, C.
  93. srẹpotíti se, -ím se, vb. impf. = jeziti se, KrGora.
  94. srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.- Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
  95. srẹ̑š, m. 1) = srež 1), BlKr.- Let.; — 2) der Weinstein, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.
  96. sretávati, -am, vb. impf. = srečavati, Npes.-Vraz.
  97. sretena, f. das Benedictenkraut (geum rivale), C., Tuš. (B.); (sretina Z.).
  98. srẹ̑ž, m. 1) = ivje, der Rauhreif, V.-Cig., Gor.; der Reif an den Mauern, Cig., Vrt.; — 2) das Roheis, Mur., Cig. (T.), Jes.; večen led in srež goro pokrivata, Slom.; — 3) das erste dünne Eis, Jan.; — die Eisscholle, Mik.; — 4) das Treibeis, Cig., Jan.; srež gre, der Fluss führt Eis mit sich, Cig., Met.; = voda gre v srež, Podgorjane (Goriš.), Štrek. (LjZv.); Drav'ca gre v srež, Npes.-Schein.; Drava je sreža nanesla, SlN.; — 5) die beim Zufrieren des Erdbodens sich hebende Erdkruste, Cig., Rib.; — 6) vinski s., der Weinstein, C.
  99. srẹ́žiti se, -im se, vb. impf. = v srež se izpremenjati, harschen, Cig.; — reka se sreži = srež gre po reki, C.
  100. srẹ̑žnat, adj. = s srežem pokrit: srežnata voda, Z.

   64.148 64.248 64.348 64.448 64.548 64.648 64.748 64.848 64.948 65.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA