Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (64.548-64.647)

  1. srabljìv, -íva, adj. krätzig, Meg., Mur., Cig., Jan.
  2. srabljı̑včək, -čka, m. dem. srabljivec, Valj. (Rad).
  3. srabljı̑vəc, -vca, m. 1) der Krätzige, Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art bunter irdener Krug, C., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  4. srabljı̑vka, f. 1) die Krätzige, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Grindkraut, die Scabiose (scabiosa), Ravn.- C.
  5. srabljívost, f. die Krätzigkeit, Mur., Cig., Jan.
  6. srabọ̑ta, f. = srobot, Mik., Z.
  7. srabotíka, f. = srobot, Mur., Danj. (Posv. p.).
  8. sračè, -ę́ta, n. eine junge Elster, Dol.- Mik.
  9. 1. sráčica, f. dem. sraka; 1) eine kleine Elster; — 2) die Kreiselschnecke, Cig., Jan.; — 3) die Spierstaude (spiraea ulmaria), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.).
  10. sráčiti se, -im se, vb. impf. die Zunge wetzen: neukretno se obrezata in sračita, Levst. (Zb. sp.).
  11. srȃčjak, m. der Elsternkoth, Jan. (H.).
  12. 1. srȃčka, f. dem. sraka; die Elster, Štrek.
  13. srȃčnica, f. = 2. sračka, Mur.
  14. srága, f. 1) der Tropfen; ena sraga jutrove rose, Dalm.; deževne srage, die Regentropfen, Trub.; debele srage so padale, jvzhŠt.; sraga na juhi, das Fettauge, Cig., Litija- Štrek. (LjZv.); der Schweißtropfen, Št.- Mik.; srage, der Angstschweiß, V.-Cig.; smrtne srage, der Todesschweiß, Cig., Jan.; njegov pot pa je postal kakor krvave srage, Jap. (Sv. p.); — der Rest (einer Flüssigkeit), die Neige, Guts., Mur., Cig.; neko srago (vina) še imam, C.; — 2) der Schlagfluss, C.; od srage udarjen, Trub.; ( prim. kaplja).
  15. srágica, f. dem. sraga, Mur.
  16. srájca, f. 1) das Hemd; oprana s., ein frisches Hemd; v sami srajci (biti, hoditi), mit dem bloßen Hemde bekleidet; mašna s., die Alba, navada je železna srajca, Npreg.; — 2) die Meilerdecke: kopi srajco dati, den Meiler mit Ästen bedecken, Cig.; — iz: srakica; prim. stsl. sraka = obleka, Mik. (Et.).
  17. srȃjčar, -rja, m. der Hemdenmacher, Cig., Jan.
  18. srȃjčarka, f. die Hemdennäherin, Cig.
  19. srájčən, -čna, adj. Hemd-: srȃjčni rokavi.
  20. srájčica, f. dem. srajca; 1) das Hemdchen; — 2) die Schafhaut beim menschlichen Fötus (amnion), C., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) deveta s., die Siegwurz, der Kornschwertel (gladiolus communis), Cig., C., Trst. ( Glas.).
  21. srȃjčnik, m. 1) = rokavci, ošpetelj, ein kurzes Frauenhemd, Gor.; — 2) ein Hemd ohne Ärmel, Z., M.
  22. sráka, f. die Elster (corvus pica); — morska s., die Meerelster (haematopus ostralegus), Cig., Frey. (F.).
  23. srakáč, m. die männliche Elster, C.
  24. srȃkarica, f. die Quakente, Cig.; die Schellente (anas clangula), Frey. (F.); — morska s. = morska sraka, Frey. (F.).
  25. srákica, f. das Hemd, Alas., Mur., Jan., Mik., SlGor., Rez.- Baud.
  26. srakolíca, f. der Mäusefalk, der Mäusebussard (buteo vulgaris), Frey. (F.); der Stoßvogel, Guts.
  27. srakolìč, -íča, m. = kanja, kanjuh, Jan.
  28. srakonǫ́ga, f. eine Art Gras, C.; der Himmelthau, Z.; die Kammhirse (panicum crus galli), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  29. srakonǫ̑žnica, f. das Himmelthaustroh, C.
  30. srakopèr, -pę́ra, m. der Dorndreher, der Würger (lanius); rjavi s., der rothrückige Würger o. Dorndreher (lanius collurio), Frey. (F.), Erj. (Ž.); črnočelni s., der schwarzstirnige Würger (lanius minor), veliki s., der große graue Würger (lanius excubitor), mali s., der rothköpfige Würger (lanius rufus), Cig., Frey. (F.); — tudi: srákoper, Valj. (Rad).
  31. sráti, sę́rjem, vb. impf. sich der Excremente entledigen.
  32. srážica, f. dem. sraga; das Tröpflein, C.; — das Fettauge in der Suppe, C.
  33. sŕbati, -bam, -bljem, vb. impf. = srebati, Mik.
  34. sȓbəc, -bca, m. 1) = srbečica, Jan.; — 2) die Krätzmilbe (sarcoptes scabiei), Cig. (T.), Nov.- C., Erj. (Ž.).
  35. srbečíca, f. das Jucken, der Juckreiz, Mur., Cig., Jan., C., DZ.; — ( fig.) imaš posebno srbečico o vsem govoriti, Jap. (Prid.); včasi jim pride kaka neumna srbečica, LjZv.
  36. srbečína, f. eine juckende Stelle am Leibe, Cig.; — očesna s., der Augenreiz, Cig.
  37. sŕbək, -bka, adj. rauh: srbka moka, t. j. ostra kakor pesek, jvzhŠt.
  38. srbẹ́ti, -ím, vb. impf. jucken; noga, prst me srbi; srbi me v prst, Mik.; srbi me v nosu, po nogah; — srbi ga = der Buckel juckt ihn, Cig.; — kaj te to srbi? was kümmert dich dies?
  39. sȓbež, m. das Jucken, Cig., Jan., C.
  40. srbopę̑təc, -tca, m. der Muthwillige, Bes.; konj s., ein wildes Pferd, SlN.
  41. srbopę́tost, f. der Muthwille, C.; die Ausgelassenheit, die Wildheit, SlN., Bes.
  42. srborìt, -ríta, adj. unruhig, muthwillig, ausgelassen; s. vol, Jap.- C.; Oj ti srborita ostudna pošast! Npes.-K.
  43. srborítiti, -ı̑tim, vb. impf. muthwillig, ausgelassen sein, C.
  44. srborı̑tnež, m. ein unruhiger, muthwilliger Mensch, Mur., Jan., Mik.
  45. srborı̑tnica, f. 1) ein unruhiges, muthwilliges Weib, Mik.; — 2) = srboritka, C.
  46. srborı̑tnik, m. = srboritnež, Mur.
  47. srborítost, f. der Muthwille, die Ausgelassenheit.
  48. srbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = srebati, Mik.
  49. srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.
  50. srcevìd, -vída, m. kdor v srce vidi, der Herzenskundige, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  51. sȓčast, adj. herzförmig, Jan., C.; srčasto listje, Erj. (Izb. sp.); srčasta krivulja, die Cardioide ( math.), Cig. (T.).
  52. sȓčəce, n. dem. srce; das Herzchen, Mur., Prip.- Mik.; ( nav. srčice).
  53. sȓčək, -čka, m. 1) das Herzchen, C.; — das Herzliebchen: srček moj! materin s.; — 2) der Zwickel an Hemden, Cig.
  54. sȓčən, -čna, adj. 1) Herz-: srčni krč; — srčna tesnoba, die Herzensangst, Cig.; — srčna korenina, die Pfahlwurzel ( bot.), Jarn. (Sadj.), Pirc, Cig. (T.); — srčna mati, die wahre Mutter ( opp. mačeha), Prim.; — 2) sŕčən, herzlich, innig; srčna ljubezen, srčno prositi; — 3) herzhaft, muthig; srčno zgrabiti sovražnika.
  55. srčíka, f. 1) das Kernholz eines Baumes, C., vzhŠt.; — das Mark, Mur.; — 2) das noch unentwickelte Blatt, das Herzblatt, Jan.; — 3) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  56. sŕčiti, sȓčim, vb. impf. Muth machen, ermuthigen: s. koga, Cig., C.
  57. sȓčkati, -am, vb. impf. abherzen, Cig.; liebkosen, Z.
  58. sȓčnik, m. 1) = srčni mehur, der Herzbeutel, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.); — 2) glavni steber pri stogu ali tudi pri strešnem odru, Tolm.- Erj. (Torb.); ( der Mast bei den Zimmerleuten, Cig.); — 3) der Mittelfinger, Z., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) = srčnica 2), Medv. (Rok.).
  59. srčnọ̑st, f. 1) die Herzlichkeit, die Innigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Beherztheit, der Muth; s. dajati, Muth machen; s. velja! frisch gewagt! Cig., Jan.; — tudi: sŕčnost.
  60. sȓd, m. der Zorn, die Entrüstung, der Ingrimm; jeza njegovih od srda ognjenih oči, Jap. (Prid.); srd me je prijel, Svet. (Rok.); s. utolažiti, Fr.- C.; — za srd vzeti = za zlo vzeti, verübeln, C.; — der Eifer, C.; slepi s., blinder Eifer, C.
  61. sȓd, f. = srd m., C., Guts. (Res.), Valj. (Rad); hudo srd ima na mene, Svet. (Rok.).
  62. sȓdək, m. der Holzkern, Mik.; ( nam. sredek?).
  63. sŕdən, -dna, adj. zornig, heftig: srdno komu kaj povedati, C.; — eifrig, Ravn.; srdno se za koga ponašati, C.
  64. srdíca, f. = sredica, die Brotkrume.
  65. srdı̑t, adj. 1) zornig; srdita obsodba, graja, die Entrüstung, Cig. (T.); — srdito je bilo, es ging hitzig zu, Cig.; — 2) zornmüthig, leicht zum Zorne zu reizen, Mur., Cig.
  66. srdítən, -tna, adj. = srdit, ogr.- M.
  67. srdı̑tež, m. der Heftige, SlN., Levst. ( LjZv.).
  68. srdíti, -ím, vb. impf. zornig machen, Cig., Jan., M.; dušo topi, Boga srdi in pekel kuri, Kast.; s. se, zornig sein, zürnen; Bog se ne srdi z mano, Dalm.; eni se srde in jeze ne samo z ljudmi, ampak tudi sami s sabo, Kast.; s. se na koga, Jan. (H.); ( germ.) s. se črez koga, Kast., Škrb.- Valj. (Rad).
  69. srdı̑tnik, m. = srditež, Slom.
  70. srdı̑tost, f. 1) der Zorn, die Ergrimmtheit, der Ingrimm, Cig.; poln srditosti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Zornmüthigkeit, Mur., Cig.
  71. srdljìv, adj. zum Zorn geneigt, reizbar, Z.
  72. srdljı̑vka, f. die Zornmüthige, C.
  73. srdljívost, f. die Zornmüthigkeit, Z., Hip.- C.
  74. sȓdnat, adj. kernicht, Mik.; — prim. srdek.
  75. 1. sȓdnik, m. = srditež, C.; — der Widersacher, der Feind, ogr.- M., C.
  76. 2. sȓdnik, m. das Kernstück (beim Holz), C., Z.
  77. srdorı̑təc, -tca, m. = jeznorit človek, Jurč.
  78. srdȗn, m. der Häring, Guts.- Cig.; prim. ben.-it., furl. sardon, Štrek. (Arch.).
  79. srẹbȃłnica, f. die Saugpumpe, Cig.; das Saugwerk, DZkr.
  80. srẹ́bati, -bam, -bljem, vb. impf. schlürfen.
  81. srẹ́bavəc, -vca, m. der Schlürfer, Cig., Jan.
  82. srebər, -bra, m. der Bauer, Habd.- Mik.; — prim. stsl. sebrь.
  83. srẹ̑bkati, -am, vb. impf. nippen, Cig.
  84. srẹ̑bljaj, m. der Schlurf, Mur., Jan.
  85. srẹ́bniti, srẹ̑bnem, vb. pf. einen Schlurf oder Nipp thun, Cig.
  86. srẹbǫ́lja, f. die Molke, Bolc- Mik.
  87. srẹbòt, -óta, m. der Schlurf, Cig., C.
  88. srebọ̑ta, f., C., Met., pogl. srobota.
  89. srebrár, -rja, m. der Silberarbeiter, Mur., Jan., C., Z.
  90. srę̑brce, n. dem. srebro, Cig., Valj. (Rad).
  91. srebrę̑n, adj. = srebrn, Mur., V.-Cig.
  92. srebrę́nəc, -nca, m. svetli s., der Proustit ( min.), Cig. (T.).
  93. srebrič, m. = kmetič, Habd.- Mik.
  94. srebrı̑nje, n. = srebrnina, Mur., Danj.- Valj. (Rad).
  95. srebríti, -ím, vb. impf. versilbern, Cig., Krelj- M., Burg. (Rok.); Vam bom mreže zlatil, Količe pa srebril, Npes.-K.
  96. srebrnár, -rja, m. der Silberarbeiter, Meg., Guts.- Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad), Jap. (Sv. p.), Raič (Slov.).
  97. srebȓnat, adj. silberhältig, V.-Cig., Erj. (Min.); srebrnati svinec, DZ.; srebrnata svetlica, die Silberblende, Cig. (T.); srebrnati sijajnik, der Silberglanz ( min.) Cig. (T.).
  98. srebrnẹ́ti, -ím, vb. impf. silberweiß werden: srebrnijo lasje, Zora.
  99. srebrnìč, -íča, m. der Schimmel: konjiči srebrniči, Vrt.
  100. srebrník, m. der Silberling, die Silbermünze; za dvajset srebrnikov prodajo Jožefa, Ravn.; Valj. (Rad).

   64.048 64.148 64.248 64.348 64.448 64.548 64.648 64.748 64.848 64.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA