Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (64.448-64.547)

  1. sprẹ̑dnjak, m. das Vordertheil, Valj. (Rad); — das Vorderglied ( math.), Cig. (T.), C.
  2. sprẹ̑dnji, adj. der vordere, Vorder-; s. del, s. konec; sprednja soba, die Antichambre, Cig.
  3. sprẹ̑dnjica, f. 1) die Vorgängerin, Cig., M.; — 2) die Vorsteherin, Guts., V.-Cig.; — 3) das vordere Pressbrett, Cig.; — 4) die Vorkammer, DZ.; — 5) die Vorsilbe, das Präfix ( gramm.), Cig., Jan.; — der Vordersatz, Jan.; — (največ "sprednica" pisano).
  4. sprẹ̑dnjik, m. 1) der Vordermann, Mur., Jan.; — 2) der Vorgänger, Dict., Jan., C.; — der Vorfahr, der Vorahn, Cig., Jan., C., Schönl., Ravn.- Valj. (Rad), Burg., LjZv., Vrt.; — 3) der Vorgesetzte, V.-Cig., C.; — 4) das Vortuch, C.; — 5) der Anlaut ( gramm.), Jan.; — (največ "sprednik" pisano).
  5. sprę̑ga, f. 1) das Zusammenspannen, C.; — 2) die Conjugation ( gramm.), Jan., nk.
  6. spregálọ, n. das Conjugationsparadigma ( gramm.), Jan.
  7. sprę́ganje, n. 1) das Zusammenspannen, Z.; — 2) das Conjugieren ( gramm.), nk.
  8. spregȃtəv, -tve, f. die Conjugation ( gramm.), Jan., nk.
  9. sprę́gati, -am, vb. impf. ad spreči; 1) zusammenspannen, Z.; — 2) conjugieren ( gramm.), Jan., nk.
  10. sprę̑gla, f. der Schmutzfleck, ogr.- Valj. (Rad).
  11. spreję́ti, sprẹ́jmem, vb. pf. aufnehmen: v društvo koga s.; v sveti raj me sprejmi! Kast.; kdor vas sprejme, mene sprejme, Ravn.; empfangen; gosta s.; — entgegennehmen, annehmen; povabilo, denar s., Cig., nk.; — übernehmen, Jan.; — praes. tudi: sprejmèm, Valj. (Rad), in sprejámem, C.; — prim. vzprejeti.
  12. spreję́tje, n. die Aufnahme, Cig., Jan., nk.; s. novih članov v društvo, nk.; der Empfang: s. popotnika, gosta, nk.; — die Entgegennahme, Cig.; die Übernahme, Jan., M.
  13. sprelẹ̀p, -lẹ́pa, m. die Banse in der Scheuer, Cig., Valj. (Rad); ( nam. sprilep? prim. prilep 3)).
  14. sprelẹ̑p, -lẹ́pa, adj. = prelep; — prim. izprelep.
  15. sprepelẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Loderasche werden, C., Z.; ogenj sprepeli, C.
  16. spreperẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, Glas.
  17. sprę́sti, sprę́dem, vb. pf. zusammenspinnen.
  18. sprę́tən, -tna, adj. geschickt, tauglich, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Dol.; s. za delo, Št.; spretna roka, eine geläufige Hand, Jan. (H.).
  19. 1. sprẹ́ti se, sprèm se, vb. pf. 1) sich emporstemmen, sich erheben: s. se po koncu, C.; konj se je sprl, das Pferd ist wild geworden, Cig.; — sprt, steil, Jan., Čb.- M.; — sprt, spitzig (vom Winkel), Jan.; — 2) sich auflehnen: s. se zoper koga, Cig.; — sprt, feindselig: sprt do koga, Jan.; — ( nam. vzp-).
  20. 2. sprẹti se, sprèm se, vb. pf. sich zerzanken, sich zerwerfen, sich zertragen, in Zwist gerathen; s. se s kom; — prim. razpreti se.
  21. sprę́tnost, f. die Geschicklichkeit, Cig., Jan., C., nk.; s. v čem, die Kunstfertigkeit, Cig. (T.).
  22. sprę̑za, f. das Riemenpferd, V.-Cig.
  23. sprę́zati, -am, vb. impf. = spregati, Z.
  24. sprę̑znik, m. = tovariš, drug, Sv. Duh pri Krškemm- Erj. (Torb.).
  25. sprẹ̑ž, m. die Nieswurz (helleborus), C., Erj. (Torb.); — hs.
  26. sprę́žən, -žna, adj. sprę̑žni kot, der Conjugationswinkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  27. sprę̑žnik, m. der Paarling ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
  28. spr̀h, spŕha, m. das Mundschwämmchen, V.-Cig.; — prim. 1. sprhniti.
  29. spŕhati, -pȓham, vb. pf. entflattern: v nižavo s., LjZv.; ( nam. vzp-).
  30. spŕhəł, -hla, adj. moderig, Z.
  31. sprhlína, f. das Modericht, C.
  32. sprhnẹ́lost, f. der Zustand der Vermoderung.
  33. sprhnẹ̑nje, n. die Vermoderung.
  34. sprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, verwesen; sprhnẹ̀ł les, vermodertes Holz, jvzhŠt.; — verwittern, Cig. (T.); sadra je pobelela in sprhnela, Erj. (Min.).
  35. 1. spŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) auffliegen, Habd.- Mik.; — 2) ausbrechen ( v. Ausschlag): osepnice so že sprhnile, Gor.; ( nam. vzp-).
  36. 2. spŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. vermodern, Cig., Mik.; verwittern, Šol.
  37. sprhováti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. sprhniti, vermodern, Nov.
  38. spríčən, -čna, adj. gegenwärtig, C.; — prim. spričo.
  39. sprı̑čkati se, -am se, vb. pf. sich zertragen, BlKr.- Mik.; spričkali smo se bili, pa smo se zopet zdobrovoljili, BlKr.- M.
  40. spríčo, praep. c. gen. 1) in Gegenwart: s. odbora, Levst. (Nauk); — 2) wegen, Jsvkr., Nov., DZ.; s. grdega vremena, DZ.; spričo tebe grem iz hiše, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — spričo tega, in Anbetracht dessen, Levst. (Nauk).
  41. spríditi, -prı̑dim, vb. pf. = v korist obrniti, GBrda.
  42. sprijáteljiti, -ȃteljim, vb. pf. befreunden, (-tliti) Cig., Jan.; sprijateljila je naju politika, Jurč.; — s. se, Freundschaft schließen: s. se s kom, Cig., M., nk.
  43. sprijázniti, -ȃznim, vb. pf. freundlich gesinnt machen, befreunden: s. koga s kom; — s. se, sich befreunden; zopet sta se sprijaznila, sie sind wieder gute Freunde geworden.
  44. spriję́ti, sprímem, vb. pf. empfangen, willkommen heißen, Jan.; Bog te (vas) sprimi! Gott grüße dich (euch)! Cig.; Oj Bog te sprimi, prisrčni moj! Str.; Lastovke, oj Bog vas sprimi! Greg.; ( nam. vzpr-).
  45. spriję́ti se, sprímem se, vb. pf. 1) einander fassen, packen; psi so se sprijeli; z bajoneti se s., mit dem Bajonett einander angreifen; s. se s kom, mit jemandem handgemein werden; — 2) aneinander haften oder kleben bleiben; dile so se sprijele; — voda se ne sprime z oljem, Z.; — oblaki se sprimejo, die Wolken verdichten sich, Cig.; — 3) to se sprime, das passt zueinander, Z.
  46. spristáti se, sprístojim se, vb. impf. = pristati, sich ziemen, C.
  47. sprístən, -stna, adj. = pristojen, schicklich, M., Z., Rib.- Burg. (Rok.).
  48. sprístovati se, -ujem se, vb. impf. = pristati, passen: spristuje se mu, kakor prasici sedlo, M.
  49. sprǫ̑ga, f. die Weberspreize, Z., M.; = pl. sproge, kajk.- Valj. (Rad).
  50. sprōha, f. obrabljena in zglodana metla (od it. sprocco, Reisbündel), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  51. spròj, sprója, m. = sproga, das Spannholz (der Weber), V.-Cig.
  52. 1. sprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. emporstrecken: sprostrt, aufrecht, steif, schön gewachsen ( v. Menschen), C.; ( nam. vzp-).
  53. 2. sprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf., pogl. izprostreti.
  54. sprọ̑tən, -tna, adj. Gegen-, Mur.; sprotni podpis, die Contrasignierung, Jan.; — gegenseitig, Mur., Jan.; sprotna ljubezen, Mur.
  55. sprọ̑ti, I. adv. für jeden einzelnen Fall, jedesmal sogleich; s. plačujem; s. vse pozabiš; kar čmrli nabero, s. snedo; — sogleich, ohne Verzug: s. je skočil va-me, Levst. (M.); s. je poginil, Z.; — II. praep. c. dat. = proti, Mur., C.
  56. sprotilẹ̑tje, n. der Frühling, Mur., Cig.
  57. sprotíviti se, -ı̑vim se, vb. pf. sich auflehnen, Cig.; ( nam. vzp-).
  58. sprotolẹ̑tje, n., ogr.- Mik.; pogl. sprotiletje.
  59. sprǫ̑ž, m. das Losdrücken, der Abdruck ( z. B. an einem Geschosse, einer Uhr), C.; — prim. sprožiti.
  60. sprožȃj, m. = sprož, Cig.
  61. sprǫ̑žək, -žka, m. 1) der Anlass, C.; s. vojske, Nov.; — 2) der Vorschlag, der Antrag, C.
  62. sproževáti, -ȗjem, vb. impf. ad sprožiti.
  63. sprožı̑łnik, m. = sprožilo, Cig.
  64. sprožı̑telj, m. der Anreger, SlN.- C., nk.
  65. sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — ( nam. vzp-).
  66. sprǫ̑žljaj, m. 1) der Drücker am Gewehre, Jan.; — 2) der Anlass, C.; das Motiv, Cig.
  67. sprožníca, f. 1) das Fangeisen mit einer Feder, Cig.; — das Springhäuschen zum Vogelfang, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Gewehrhahn, C., Vod. (Izb. sp.).
  68. sprožník, m. der Abdrücker, der Drucknagel, Cig.
  69. sprstenẹ́ti, -ím, vb. pf. zur Dammerde werden, in Humus verwandelt werden, vererden, Cig., Jan., M.; mnoge živali so v prsti strohnele ali sprstenele, Vrtov. (Km. k.); sprsteneli goveji gnoj, Cv.; — verwittern, Šol.; — vermodern, Cig.
  70. sprstenína, f. = sprstenele stvari, C.; die Dammerde, Cig., Nov.; lesna s., die Holzerde, Cig.; — das Verwitterungsproduct: ilovnina je neka sprstenina raznesena iz nekdanjih trdih kamenov, Vrtov. (Km. k.).
  71. spŕtati, -am, vb. pf. eine Last abnehmen, entlasten, Cig.
  72. spŕtiti, -pȓtim, vb. pf. = sprtati, Cig.
  73. spȓtost, f. die Steilheit, Jan. (H.); — prim. 1. spreti se 1).
  74. spȓva, adv. anfangs, nk.; — prim. izprva.
  75. spȓvce, adv. = sprva, anfangs, C.; — prim. hs. isprvice.
  76. spȓž, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Sovinjak pri Bolzetu ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. sprež.
  77. spŕželj, m. = mrčes, das Insect, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  78. spržẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Staub werden, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  79. spŕžiti se, -im se, vb. pf. = (od suhote) v prah se zdrobiti, BlKr.
  80. spržìv, -íva, adj. = črviv ali črvojedinast (oreh ali leščnik), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  81. spȗh, m. die Geschwulst, C.; — etwas Aufgetriebenes, C.; — der Aussatz, Cig.; — prim. spuhniti se.
  82. spúhati, -am, vb. pf. wegblasen, Jan. (H.).
  83. spuhlína, f. der Blasenausschlag, die Blatter, Jan., C., Z.; — prim. spuhniti se.
  84. spúhniti se, -pȗhnem se, vb. pf. Blasen bilden, Z.; — sich werfen ( v. Holz), Z.; spuhnjeno dno, Cig.; — zum Vorschein kommen (vom Ausschlage), Jan.; — ( fig.) spuhnjen, schwülstig, Jan.; — ( nam. vzp-).
  85. spuhováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad spuhniti se, Z.
  86. spȗkulja, f. neko jabolko, (spuklja) Tolm.- Erj. (Torb.).
  87. spúliti se, -im se, vb. pf. zu raufen anfangen: ob nedeljah se fantje radi spulijo, Gor.
  88. spúntati se, -am se, vb. pf. sich empören, rebellieren; s. se proti komu, zoper koga; — prim. punt.
  89. spȗrljiv, adj. = izbirljiv v jedi, heikelig, Goriška ok., Ip., Kras, Vreme- Erj. (Torb.); prim. špurati se.
  90. spȗst, m. das Herablassen, der Einlass, Cig.; — die Senkung (Thesis) in der Metrik, Cig. (T.).
  91. spȗstək, -stka, m. die Handlung des Niederlassens, Cig.; — s. pri ceni, der Rabatt, Cig.
  92. spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.- Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.- Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
  93. spustník, m. der Katheter, DZ.
  94. spustobíti se, -ím se, vb. pf. = pust postati, mager werden (vom Boden): prst se spustobi, Vrtov. (Km. k.).
  95. spuščȃj, m. 1) s. (glasa), die Senkung (der Stimme), Jan. (H.); — 2) die Thesis (in der Metrik), Cig. (T.).
  96. spúščanje, n. 1) das Herablassen, das Senken; die Einfahrt in die Grube, Cig.; — s. glasa, die Senkung der Stimme, Cig. (T.); — 2) das Loslassen; s. žrebcev, das Beschälen, DZ.; s. žarkov, die Radiation, Cig.
  97. spúščati, -am, vb. impf. ad spustiti; 1) hinablassen, les v jamo (rudnik) s., Cig.; mrliče v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.); — s. se, hinunterfahren, sinken; s. se v rudnik; noč se spušča na zemljo, Cig.; — senken: roki dvigati in s., Telov.; — 2) loslassen, freien Lauf lassen; kragulja za pticami s., Rog.- Valj. (Rad); žrebce s., beschälen, DZ., Levst. (Nauk); solnce žarke od sebe spušča, Rog.- Valj. (Rad); korenje s., wurzeln, Guts.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; — prim. spustiti.
  98. spȗžva, f. der Badeschwamm, DZ., kajk.- Valj. (Rad); navadna s., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.).
  99. srȃb, m. die Krätze (bolezen), Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad), Savinska dol.
  100. srȃbəc, -bca, m., Cig., pogl. srabljivec.

   63.948 64.048 64.148 64.248 64.348 64.448 64.548 64.648 64.748 64.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA