Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (64.148-64.247)

  1. spę̑tnica, f. die Fessel aus Gerten ( z. B. für Pferde), Jan., C., Rib.- Mik.
  2. spę̑tnik, m. ein starrgliedriger Mensch, Z.; — ein schwacher Mensch, C.
  3. spẹ̀v, spẹ́va, m. der Sang, Jan.; der Gesang (als Theil eines poetischen Werkes): Ilijade prvi spev, Jan., nk.; — prim. spevati.
  4. spẹ́vati, -am, vb. impf. singen: ptiči lepo spevajo, hvalo Bogu s., ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzp-?).
  5. spẹ́vəc, -vca, m. = pevec, ogr.- Valj. (Rad); — prim. spevati.
  6. spẹ́vljati, -am, vb. impf. = spevati, Npes.-Schein.
  7. spẹ̑vnik, m. das Liederbuch, Jan., C.
  8. spẹvoígra, f. das Singspiel, die Oper, Cig., Jan., nk.; — prim. češ. zpěvohra.
  9. spẹvoígrica, f. dem. spevoigra; die Operette, Jan. (H.).
  10. spəzdẹ́ti se, -ím se, vb. pf. fisten.
  11. spə̀zdniti se, -nem se, vb. pf. = spezdeti se, Z., jvzhŠt., Dol.
  12. spháti, -phȃm, -pšèm, vb. pf. in der Stampfe verarbeiten, zusammenstampfen.
  13. spíčliti, -im, vb. pf. schmälern, Guts.- Cig.
  14. spı̑h, m. die Windwehe, Jan.; der Luftzug: na spihu biti, dem Winde ausgesetzt sein, Svet. (Rok.).
  15. 1. spíhati, -ham, -šem, vb. pf. durch Blasen herabschaffen, herabblasen, Cig.; wegblasen; ( pren.) s. se = popihati jo, Vod. (Izb. sp.).
  16. 2. spíhati, -ham, -šem, vb. pf. blasend zusammenbringen, zusammenblasen, zusammenwehen: veter je listje na kup spihal.
  17. 1. spihljáti, -ȃm, vb. pf. sanft herab-, wegwehen, Cig.
  18. 2. spihljáti, -ȃm, vb. pf. sanft zusammenwehen.
  19. spíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. herab-, wegblasen, Cig.; — s. jo, Reißaus machen, Cig.
  20. spihováti, -ȗjem, vb. impf. ad spihati, spihniti.
  21. spíkati, -pı̑kam, vb. pf. zerstechen, durchstechen, Krelj.
  22. spíkniti se, -pı̑knem se, vb. pf. žito se spikne, kadar se od prezrelosti povesi, Savinska dol.- C.
  23. spílja, f. ploščat kamen za igro, Volče- Erj. (Torb.); — prim. spljaka.
  24. spinēl, m. der Spinell ( min.), Cig. (T.).
  25. spı̑nka, f. das Hemdknöpfchen, C.
  26. spı̑nkati, -am, vb. impf. = 1. spenjati, zusammenheften, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  27. spírati, -pı̑ram, vb. impf. wegspülen, Cig.; abwaschen: dež gore spira, der Regen wäscht die Berge ab, Cig.; zemlja se spira od dežja, Fr.- C.
  28. spı̑rati se, -am se, vb. impf. ad spreti se; sich entzweien, Jan.
  29. spı̑rək, -rka, m. der Abwaschfetzen, Valj. (Rad).
  30. spīrit, m. der Spirit, der Geist ( chem.), Cig. (T.), nk.
  31. spiritīst, m. ein Anhänger der Klopfgeisterei, der Spiritist.
  32. spirituāl, m. nadzornik v duhovniškem semenišču, der Spiritual.
  33. spìs, spísa, m. ein geschriebener Aufsatz, die Schrift, das schriftliche Werk, Cig., Jan., nk.; pravdni s., die Satzschrift, Cig.; sodnji spisi, die Gerichtsacten, Cig.; zbrani spisi, gesammelte Schriften, nk.
  34. spisȃtelj, m. = pisatelj, der Autor, der Verfasser, Jan., nk.
  35. spísati, -šem, vb. pf. zusammenschreiben, Mur., Cig.; iz raznih knjig s., compilieren, Cig. (T.); — schriftlich ausarbeiten, verfassen, Cig., Jan., nk.; Deseti brat, spisal J. Jurčič, der zehnte Bruder, von J. Jurčič; — verzeichnen (Bücher, Waren), specificieren, Cig.
  36. spisávati, -am, vb. impf. = spisovati, M., nk.
  37. spı̑sək, -ska, m. dem. spis; 1) ein kleiner schriftlicher Aufsatz, Cig., Jan., nk.; — 2) das Register, die Liste, das Verzeichnis, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — spiski, die Aufzeichnungen, kajk.- Valj. (Rad).
  38. spískati, -skam, -ščem, vb. pf. durch Pfeifen zusammenbringen, zusammenpfeifen, Cig.
  39. spı̑snik, m. das Actenverzeichnis, Cig.
  40. spisovȃtelj, m. kdor kaj spisuje, der Verfasser, der Literat, Jan., nk.
  41. spisováti, -ȗjem, vb. impf. ad spisati, Cig., Jan., nk.
  42. spisovȃvəc, -vca, m. kdor kaj spisuje, der Verfasser, Cig.
  43. spisǫ̑vnik, m. das Aufsatzheft, Jan.; — das Aufsatzbuch, nk.
  44. spı̑š, m. = piš, der Sturmwind, C.
  45. splah, m. plašč na splah, der Schultermantel, Z.; suknjo dejati na splahę̑, t. j. črez ramena, vzhŠt.
  46. splahetáti, -ȃm, vb. pf. aufflackern ( v. der Kerze), C.; ( nam. vzp-).
  47. 1. spláhniti, -plȃhnem, vb. pf. 1) mager machen: bolezen te je splahnila, C.; splahnjeno lice, ein eingefallenes Gesicht, C.; splahnjene in prstene jih zdaj h grobu spremljujemo, Ravn.; — otok mu je splahnilo, Polj.; — s. se, flach werden, einfallen (von einer Geschwulst), Mik.; — 2) flach werden, einfallen; otok je splahnil; balon je splahnil in padel, Vrt.; obraz mu je splahnil, sein Gesicht ist eingefallen, C.; nepokojno morje splahne (wird ruhig), C., Z.; — 3) verbleichen, verschießen ( v. der Farbe), Cig., C., Krelj.
  48. 2. spláhniti, -plȃhnem, vb. pf. = splakniti, Jan., Dol., jvzhŠt.
  49. 1. splahováti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. splahniti; sich verflachen, einfallen, abnehmen ( z. B. von der Geschwulst), Cig.
  50. 2. splahováti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. splahniti; abspülen, M.
  51. splahtẹ́ti, -ím, vb. pf. mit Flamme verbrennen, Mur.
  52. splȃjhati, -am, vb. pf. (eine Flüssigkeit in einem Gefäße) in schwankende Bewegung versetzen, Z.; ( nam. vzp-).
  53. splàk, spláka, m. das Abgespülte, Cig.
  54. splákati se, -kam, -čem se, vb. pf. zu weinen anfangen, Kast. (Rož.); Petrus je šel vunkaj in se je premilo splakal, Schönl.; ( nam. vzpl-).
  55. splákniti, -plȃknem, vb. pf. abspülen, abschwemmen: kako posodo s., Dict., Cig., Jan., Gor., Notr.; rudo s. (schlämmen), Cig.; — wegspülen: s. kaj s česa, Cig.; — prim. izplakniti.
  56. splakováti, -ȗjem, vb. impf. ad splakniti; abspülen, abschwemmen, Cig., Jan., M.; s. rudo, Erz schlämmen, Cig. (T.); — wegspülen, Cig.
  57. splȃntati, -am, vb. pf. abbüßen, bezahlen, C., M.; — s. se = izpokoriti se, vzhŠt.- Vest.
  58. splástati, -am, vb. pf. schichtweise übereinander legen: praprot morajo znašavci splastati, da se jim butara ne razsuje, Polj.; kadar seno na voz nakladajo, morajo je splastati, sicer se vogal rad utrga izpod žrdi, Polj.
  59. splastẹ́ti, -ím, vb. pf. sich legen und verfaulen: trava, žito pod snegom splasti, Nov.- C.; zelje je splastelo, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  60. splástiti, -im, vb. pf. = splastati, schichten, Z., Polj.; — (das Heu) in kleinen Haufen aufschichten: seno, ki še ni dosti suho, se zvečer splasti, t. j. v plaste dene, jvzhŠt.
  61. splášiti, -plȃšim, vb. pf. schrecken, scheu machen, aufscheuchen; konja s.; divjino s.; — s. se, erschrecken; scheu werden; konj se je splašil; s. se iz spanja; — ( nam. vzpl-).
  62. spláti, -pǫ́ljem, vb. pf. = s planjem odpraviti, wegschwingen, Cig.
  63. splatíščiti se, -ı̑ščim se, vb. pf. slive se splatiščijo (platišču podobne postanejo), kadar se usločijo in posuše, predno dozorijo, jvzhŠt.
  64. splatíti, -ím, vb. pf. 1) platt übereinander legen, platten, Cig.; — (Papierbögen) falzen, C.; — 2) = na plat stesati, C.; — 3) = razkrojiti: oreh s., (splátiti) Ljubušnje ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, sich schiefern, Cig.
  65. splàv, spláva, m. 1) der Wasserablass, der Durchlass, die Schleuse, Mur.- Cig., Jan., C.; — das Gerinne im Berg- und Mühlenbau, das Fluder, Jan., vzhŠt.; — 2) na splav, schnell: na s. teči, Slc.; na s. dirjati, im Galopp reiten, V.-Cig.; Na Dunaj pride v splav in skok, Npes.- Vod. (Pes.); — 3) was vom Wasser fortgeschwemmt o. angeschwemmt wird: der Schwimmbruch, V.-Cig., C.; velik del zemljišča je reka s svojim splavom pokrila, Nov.; — der Eisgang, Cig.; — 4) das Floß, Šol., C., nk.; ( hs.); — 5) die unzeitige Geburt, der Abortus; splav imeti, abortieren, Cig.; dete je šlo po splavu od nje, Lašče- Levst. (Rok.); — 6) = plavuta, die Flossfeder der Fische, Mur.- Cig.; (splav f. Jan.).
  66. splavár, -rja, m. der Floßknecht, Cig., LjZv.; — prim. splav 4).
  67. splávati, -plȃvam, vb. pf. entschwimmen, dahin schwimmen; na breg s., ans Ufer schwimmen, Cig.; ladja je splavala, das Schiff wurde flott, Cig.; moje upanje, veselje je po vodi splavalo (= ist in nichts zerronnen); — entschweben, Jan.; ( nam. vzp-).
  68. splávən, -vna, adj. flößbar, Cig. (T.); — prim. 1. splaviti.
  69. splavı̑čar, -rja, m. der Flößer, C.
  70. splavílọ, n. das Kindabtreibungsmittel, Cig.
  71. splavína, f. das Anschwemmicht, C.
  72. 1. splavíti, -ím, vb. pf. 1) dahinschwemmen, fortschwemmen, verflößen; les s., Cig.; splavljena drva, das Flößholz, Cig.; — 2) die unzeitige Leibesfrucht zur Welt bringen, abortieren, Cig., C., Ščav.; s. dete, Vod. (Bab.); — 3) = splakniti, abspülen: posodo s., C.; dež je polja splavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
  73. 2. splavíti, -ím, vb. pf. 1) zusammenflößen, Cig.; — 2) verschmelzen, legieren, Cig. (T.).
  74. 3. splavíti, -ím, vb. pf. in Fluss bringen: splavljeno zlato, das Gold im Flusse, Cig.; — splavljeno kolo, das in Gang gebrachte Rad, Gor.; ( nam. vzp-).
  75. splȃvje, n. das Angeschwemmte, das Anschwemmicht, Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
  76. splávljati, -am, vb. impf. ad splaviti, Jan. (H.).
  77. splavljenína, f. das Legierungsproduct, Cig. (T.); — prim. 2. splaviti 2).
  78. splȃvstvọ, n. das Floßwesen, Cig.; — prim. splav 4).
  79. splavȗtje, n. = splavje, C., M.
  80. splàz, adv. insgesammt, überhaupt, Cig., Jan.; vsi s., alle miteinander, vse splaz, alles insgesammt, Cig.
  81. splȃzi, adv. 1) = splaz, vse vprek, in Bausch und Bogen, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) beinahe, Cirkno, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); — ungefähr: splazi toliko jih je bilo, Kanal, Koborid ( Goriš.).
  82. spláziti se, -plȃzim se, vb. pf. kletternd, schlüpfend gelangen, verschliefen; deček se splazi na drevo, skozi luknjo; ( nam. vzp-).
  83. spleháti, -ȃm, vb. pf. dünn machen, abnützen: splehano blago, Gor.; ( pren.) splehan človek, ein abgezehrter, schwächlicher Mensch, Z., C.; — prim. pleh, Blech.
  84. splẹ́snẹti, -nẹjem, vb. pf. = izplesneti, verschimmeln; kruh je splesnel; snopje oprhne ali splesneje, Levst. ( LjZv.).
  85. splésti, splétem, vb. pf. 1) zusammenflechten; tri bekove šibe s. v korobač; konju rep s.; — flechtend verfertigen, flechten; s. venec; kite si s.; mrežo s.; — strickend verfertigen, stricken: nogavice si s., Cig., nk.; — ersinnen, (izpl-) Cig.; ljudje so spleli, es geht das Gerede, Z.; — 2) s. dekleta, den Mädchen die Zöpfe flechten; s. se, sich die Zöpfe flechten; nisem še spletena.
  86. splèt, -plę́ta, m. das Geflecht, Z.; — die Verwickelung, C.
  87. splẹ́tanje, n. das Zusammenflechten; — das Flechten; s. las, das Flechten der Zöpfe.
  88. splẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad splesti; zusammenflechten, flechten; lase si s.; konju rep s.; — ( pren.) nekaj s., Cabalen machen, Cig.
  89. splẹ́tavəc, -vca, m. der Flechter, Jan.; — der Haarflechter (Coiffeur), Cig.
  90. splę̑tək, -tka, m. das Geflochtene, Z.; = kita, C.
  91. spleteníca, f. 1) ein (geflochtener) Korb, Mur., Cig., Schönl.; dvanajst spletenic so bili napolnili, Jsvkr.; — der Wagenkorb, die Wagenflechte, Mur., Cig., C., M.; — 2) eine geflochtene Decke, eine Strohmatte, Dict.; — 3) ein verflochtener Wachsstock, C.; — 4) = kita, der Zopf, Z.; — 5) = spletenka 1), Z.
  92. spleteníčiti, -ı̑čim, vb. pf. zusammenpfuschen ( z. B. einen Aufsatz), Cig. (T.); nekoliko vrstic s., LjZv.; zusammenstümpern: na novo spleteničene besede, Levst. (Zb. sp.).
  93. splę̑tež, m. die Verflechtung, Cig. (T.).
  94. spletı̑čna, f. die Kammerjungfer, Jan.; cesarjeve hčere s., (-čina) Levst. (Zb. sp.).
  95. splę́titi, -im, vb. pf. zusammenfalten, C.; — prim. pleta.
  96. splę̑tka, f. die Intrigue, Cig., Jan., nk.; spletke in homatije delati, Ränke schmieden, Cig., nk.
  97. splę̑tkar, -rja, m. der Intriguant, Jan., nk.
  98. spletníca, f. = spletenica 1), der Korb, M.
  99. spletník, m. = venec, Guts., Mur., Cig.
  100. spleveniti, -im, vb. pf. entwenden, Savinska dol.

   63.648 63.748 63.848 63.948 64.048 64.148 64.248 64.348 64.448 64.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA