Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (6.401-6.500)

  1. izčı̑mžati, -am, vb. pf. ausbeizen, Z.; — auszehren, mager machen, schwächen, Z.; bolezen me je izčimžala, Z.; i. njivo, da nič ne more na nji rasti, (izčinžati) Dict.; i. se, mager, schwach, schlecht werden: s časom se vsaka reč izčimža, (izčinža) BlKr.
  2. izčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžati, Z.; ausmergeln, Zora; ves izčimžen, ("sčinžen") Vrtov. (Km. k.).
  3. izdímiti se, -dı̑mim se, vb. pf. verrauchen, Cig.
  4. izdomáčiti se, -ȃčim se, vb. pf. sich vertraut machen, Cig.
  5. izdúmiti, -im, vb. pf. ersinnen, M.
  6. izdumljávanje, n. die Erforschung, kajk.- Valj. (Rad).
  7. izdumljávati, -am, vb. impf. zu erforschen suchen: prim. izdumljavanje.
  8. izgomlẹ́ti, -ím, vb. pf. "da bi ti ušesa izgomlela!" tako govori mati otroku, ako je neče poslušati, pod Krnom- Erj. (Torb.); — prim. gomleti.
  9. izgrmẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdonnern, auswettern; tudi i. se: izgrmelo (se) je, es hat ausgewettert, Cig.
  10. izhomotáti, -ȃm, vb. pf. aus der Verlegenheit ziehen: i. se, sich aus der Verlegenheit ziehen, C., nk.
  11. izhrumẹ́ti, -ím, vb. pf. ausstürmen, Cig.
  12. izhudoúmiti se, -ȗmim se, vb. pf. wahnsinnig werden, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  13. izı̑ma, f. = izimek, Cig. (T.).
  14. izı̑mati, -mam, -ljem, vb. impf. ad izeti; herausnehmen: entreißen, Mur.
  15. izı̑mək, -mka, m. die Ausnahme, Jan., Cig. (T.), DZ.; po izimku, ausnahmsweise, Levst. (Nauk); colni i., der Zollausschluss, DZ.
  16. izímən, -mna, adj. exceptiv, ausnahmsweise, Ausnahms-, Jan., Cig. (T.); izimni slučaji, Levst. (Pril.), SlN.
  17. izı̑mkoma, adv. ausnahmsweise, in Ausnahmsfällen, Cig. (T.), DZ., Levst. (Pril., Cest.).
  18. izı̑moma, adv. = izimkoma, Cig. (T.).
  19. izjámičati, -am, vb. pf. mit dem Grabstichel ausgraben, Cig.
  20. izję̑m, m. = izjema, Mur.
  21. izję̑ma, f. die Ausnahme, Cig., Jan., nk.
  22. izjẹ̑mati, -mam, -mljem, I. vb. impf. ad izjeti; herausnehmen: ausnehmen, Ausnahmen machen, ausschließen, Cig., Jan., nk.; — II. izjemáti, -jémljem vb. pf. mit dem Herausnehmen, Nehmen fertig werden; tako dolgo je jemal, da je vse izjemal, jvzhŠt.
  23. izję̑mba, f. = izjema, Cig.
  24. izję̑mce, adv. = izjemoma, C.
  25. izję̑mək, -mka, m. die Ausnahme, der Ausnahmsfall, Mur., Cig., Jan.; — prim. izimek.
  26. izję́mən, -mna, adj. exceptionell, Ausnahms-, Cig., Jan., nk.; izjẹ̑mni stan, der Ausnahmszustand, Cig., Jan., C.; izjemno, ausnahmsweise, Cig., Jan., C., nk.; — prim. izimen.
  27. izję̑mnica, f. die Auszüglerin, vzhŠt.
  28. izję̑mnik, m. der Auszügler, vzhŠt.
  29. izję̑moma, adv. ausnahmsweise, Cig., C., nk.
  30. izklámiti, -im, vb. pf. abnarren: denarja iz koga i., Cig., C.
  31. izkmę́tovati, -ujem, vb. pf. mit der Bestellung des Feldes fertig werden, Z.
  32. izkomárati, -ȃram, vb. pf. mühselig heraus-, hervorkommen: da bi le že mogla izkomarati v cerkev, Gor.
  33. izkomatáti, -ȃm, vb. pf. = razkomatati, ausschirren, Cig.
  34. izkŕmiti, -im, vb. pf. ausfüttern, Z.
  35. īzlam, m. ( t. j. udanost) mohamedanska vera, der Islam.
  36. izlȃmati, -mam, -mljem, vb. pf. das Herausbrechen beenden, Z.
  37. izlòm, * -lóma, m. der Ausbruch, das Ausbrechen, Z.
  38. izlǫ̑mək, -mka, m. der Ausbruch, Z.
  39. izlómiti, -lómim, vb. pf. durch Brechen herausbringen, ausbrechen, Cig.
  40. izmȃgati, -am, vb. impf. ad izmoči; i. komu kaj, jemandem etwas auswirken, Cig.
  41. izmagováti, -ȗjem, vb. impf. auswirken, Cig.
  42. izmáhati se, -am se, vb. pf. sich durchschlagen, sich herausarbeiten, Cig.
  43. izmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. i. perilo, die Wäsche im Wasser ausschwenken, Lašče- Levst. (Rok.).
  44. izmakatáti, -atȃm, -áčem, vb. pf., Cig., pogl. 2. izmeketati.
  45. izmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izmočiti; auswässern (durch Wasser, Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.
  46. izmákniti, -nem, vb. pf., pogl. izmekniti.
  47. izmáknjenje, n. die Verrenkung, Cig.
  48. izmȃla, adv. = iz mala, von Kindheit an, C.
  49. izmȃlati, -am, vb. pf. ausmalen; — i. sobo; mit Farben abbilden, Cig.
  50. izmáljati, -am, vb. pf. = razmaljati, kleinweise austheilen: kruh med otroke i., Cig., M.; — durch kleine Ausgaben verthun, verspellen: svoj denar i., Cig.
  51. izmámiti, -mȃmim, vb. pf. durch Bethörung herauslocken, erschwindeln: i. iz koga kaj, Cig., Jan.; izmamil je iz njega marsikatero skrivnost, Cv.; tudi: i. koga za kaj, Cig.
  52. izmȃnjšati, -am, vb. pf. = zmanjšati, verkleinern, vermindern, Levst. (Nauk); — prim. rus. izmalitь, verkleinern.
  53. izmȃnjšək, -ška, m. die Verminderung, die Reduction, Levst. (Pril.).
  54. izmanjševáti, -ȗjem, vb. impf. = zmanjševati, verkleinern, vermindern, Levst. (Pril.).
  55. izmanjšílọ, n. die Verminderung: i. dohodkov, Levst. (Pril.).
  56. izmanjšljìv, -íva, adj. verkleinernd: izmanjšljiva beseda, das Verkleinerungswort, Vrt., Let.
  57. izmȃrnjati, -am, vb. pf. ausschwatzen, Z.
  58. izmastíti, -ím, vb. pf. ausquetschen, auskeltern, Šol.; vse grozdje i., C.; — prim. zmastiti, mestiti.
  59. izmastíti se, -ím se, vb. pf. feist werden, C.
  60. izmaščeváti se, -ȗjem se, vb. pf. sich genug rächen, Z., nk.
  61. izmaševáti, -ȗjem, vb. pf. die Messe zuende lesen, Z.
  62. izmȃtati, -am, vb. impf. ad izmotati, Erj. ( LjZv.).
  63. izmázati, -mȃžem, vb. pf. durch Schmieren, Salben verbrauchen, Cig.
  64. izmȃzək, -zka, m. der Rest eines Schmiermittels (eines Fettes, einer Salbe), Lašče- Erj. (Torb.); — = izvržek, der Abschaum, Cig.
  65. izmę́cati, -mę̑cam, vb. pf. abzwingen, entpressen: i. komu kaj, Cig.
  66. izmẹ̑čək, -čka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf; i. tega sveta, Pohl.- Valj. (Rad).
  67. izmečíti, -ím, vb. pf. weich machen, i. se, weich werden, Cig.
  68. izmečkáti, * -ȃm, vb. pf. durch Quetschen etwas herausbringen, ausquetschen, Cig.
  69. izmèd, praep. c. gen. zwischen (zwei oder mehreren Dingen), mitten aus (einer Menge) hervor; popeljem Izraelce izmed njih, Ravn.- Mik.; eden izmed vas, einer aus eurer Mitte; najstarši izmed bratov, der Aelteste unter den Brüdern.
  70. izmədlẹ́ti, -ím, vb. pf. = zmedleti, mager, schwach werden, Z.; žito na polju je izmedlelo, Z.
  71. izməglíca, f. der Nebelregen, Cig. (T.), C.; — hs.
  72. izmehčáti, -ȃm, vb. pf. = zmehčati, Z.; — i. se, durch Abliegen weich werden: hruške so se izmehčale, jvzhŠt.
  73. izmehkúžiti, -ȗžim, vb. pf. verweichlichen, Cig.
  74. izməhnátiti, -ȃtim, vb. pf. flaumig machen, vzhŠt.- C.
  75. izmèj, praep. c. gen. = izmed.
  76. izmę́kati, -am, vb. impf. ad izmečiti, Cig.
  77. 1. izmeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. aufhören zu meckern, ausmeckern, Cig.
  78. 2. izməkətáti, -ətȃm, -áčem, vb. pf. = izmektati, (izmakatati) Cig.
  79. izməkníti, -máknem, vb. pf. 1) ausreißen: i. zob, C., vzhŠt.; — ausrupfen, Mur., C.; — 2) entrücken; blazinico komu izpod glave, stolček izpod nog i.; i. se, aus seiner Lage weichen; entgleiten, Cig.; glava se mu izmakne na roke, Zv.; — i. se, sich entziehen, M.; entweichen, Cig.; — i. si nogo, kolk, verrenken, Cig.; — 3) = zmekniti, entwenden, Jan.
  80. izməktáti, -ȃm, vb. pf. gehörig rütteln, Dol.
  81. izmẹ̑mba, f. der Austausch: i. izrecil, der Austausch der Erklärungen, DZ.
  82. izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise ( math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.- M., Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.).
  83. izmẹ̑nast, adj. unförmlich, monströs, Dict.
  84. izməncáti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; zrna iz klasu i.; — 2) mit dem Zerreiben fertig werden: i. proso, das Austreten der Hirse beenden, jvzhŠt.
  85. izmẹ̑nce, adv. wechselweise, C.
  86. izməndráti, -ȃm, vb. pf. mendraje izprositi, abdrillen, Cig.
  87. izmẹnè, -ę́ta, m. der Wechselbalg, Cig.; psovka: ti izmene grdi ti! Lašče- Levst. (Rok.).
  88. izmẹ́ničən, -čna, adj. izmẹ̑nični kot, der Wechselwinkel ( math.), Tuš.- Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  89. izmenı̑t, adj. Wechsel-, i. kot, ein Wechselwinkel, izmenite rime, Wechselreime, h. t.- Cig. (T.); izmenito, abwechselnd, SlN.; — hs.
  90. izmenı̑təv, -tve, f. die Auswechslung, Cig.
  91. izmẹ́niti, * -im, vb. pf. 1) auswechseln, Mur., Jan.; verwechseln, Cig. (T.); — ablösen: nova straža staro izmeni, Navr. (Let.); — 2) i. se, sich ändern, Mur.; Izmene se kače v zvezdice, Npes.- Kres; — ausarten, Cig.
  92. izmẹ̑nja, f. der Austausch, die Auswechslung, Mur., Cig., Jan., DZ.; i. knjig, Cig.; i. straže, die Ablösung der Wache, Cig.
  93. izmẹnjalíšče, n. der Auswechslungsort, DZ.
  94. izmẹ́njati, -am, I. vb. pf. auswechseln, austauschen; i. denar, i. klobuk; i. stražo, ablösen, Cig.; — II. vb. impf. ad izmeniti, = izmenjavati, Mur.
  95. izmẹnjȃva, f. die Auswechslung, Jan.
  96. izmẹnjávati, -am, vb. impf. ad I. izmenjati, = izmenjevati.
  97. izmẹnję́nec, -nca, m. der Zwitter, Hip. (Orb.).
  98. izmẹnję́nik, m. 1) der Wechselbalg, Cig.; — 2) der Zwitter, Poh.
  99. izmẹnjevȃnje, n. das Auswechseln, das Austauschen.
  100. izmẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izmenjati, izmeniti; auswechseln, austauschen.

   5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA