Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (63.948-64.047)

  1. sóvica, f. dem. sova; das Eulchen.
  2. sovìč, -íča, m. das Eulchen, Z., Trub.
  3. sovír, -rja, m. 1) die Nachteule, C.; — 2) = čuk, das Käuzchen, Polj.
  4. sovják, m. = bubuj, der Uhu (strix bubo), Cig.
  5. sǫ́vji, adj. Eulen-; oči je imel sovje, LjZv.
  6. sǫ̑vkati, -am, vb. impf. = sovo oponašati (pri ptičjem lovu), Glas.
  7. sovladár, -rja, m. der Mitregent, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  8. sovladȃrstvọ, n. die Mitregentschaft, Cig., nk.
  9. sovládavəc, -vca, m. = sovladar, Cig.
  10. sovlȃdje, n. die Gemeinherrschaft, Cig.
  11. sovlȃst, -ı̑, f. = solast, das Miteigenthum, C., DZ.
  12. sovlastník, m. = solastnik, der Miteigenthümer, C., nk.
  13. sovlọ̑žək, -žka, m. die Nebeneinlage, DZ.
  14. sovọ̑dən, -dni, f. der Zusammenfluss, Jan. (H.).
  15. sovǫ́dja, m. der Mitleiter, Bes., Zora; — der Mitfeldherr, C.; — der Conrector, Cig.
  16. sovọ̑dnica, f. = sotočnica, der Zwillingsstrom, Cig. (T.), Jes.
  17. sovọ̑dnje, f. pl. der Zusammenfluss, Ravn.- Cig.
  18. sovòj, -vója, m. 1) = grča, hrga, der Baumknorren, der Astknorren im Holz, vzhŠt.- C.; — 2) ( der Kien, Mur.- Cig., Jan.).
  19. sovojȃd, f. coll. 1) Baumknorren, C.; — 2) ( Kienholz, C.).
  20. sovojník, m. = sovojščak, Jan., nk.
  21. sovojščák, m. der Mitkrieger, Cig., nk.
  22. sovolı̑vəc, -vca, m. der Mitwähler, Cig.
  23. sovọ̑rnik, m. soseda, ki si vzajemno posojujeta živino v oranje, ta sta sovornika, Vreme- Erj. (Torb.).
  24. sovpádati, -pȃdam, vb. impf. zusammenfallen ( v. Linien), coincidieren, Cig. (T.), DZ.; — rus.
  25. sǫ̑vra, f. 1) = svora, die Langwiede am Wagen, Cig., Mik., Nov., Notr., BlKr.; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. sora.
  26. sovrȃg, m. 1) = sovražnik, C., nk.; — s. biti komu, česa, rok. iz 15. stol.- Let.; — 2) der Mitteufel, Cig.
  27. sovrȃštvọ, n. die Feindschaft, der Hass; v sovraštvu sta živela, sie waren einander feind; v sovraštvu sta si, sie sind miteinander verfeindet; s. do koga, česa, der Hass wider, gegen jemand, etwas.
  28. sovrȃž, adj. indecl. feindselig: s. misel, Ravn.- Mik.; biti komu sovraž, jemandem feind o. feindlich gesinnt sein, ihn hassen, Dict., V.-Cig., Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.), Bas.
  29. sovrážən, -žna, adj. Feindes-: sovrȃžna dežela; feindlich: sovražno početje; feindselig, feind; biti komu s., Cig.
  30. sovrážiti, -vrȃžim, vb. impf. feind sein, Hass hegen, hassen; s. koga, kaj: s. koga v smrt, jemandem todfeind sein, Krelj; = s. koga na smrt, Jurč.; = smrtno koga s., nk.
  31. sovražı̑vəc, -vca, m. der Hasser, Cig.
  32. sovražljìv, -íva, adj. 1) feindselig, Cig., Jan., Mik.; sovrȃžljiv, Mur.; — 2) hassenswert, Cig.; — verhasst, Boh.; s. je pred Bogom greh, Guts. (Res.).
  33. sovražljívost, f. die Feindseligkeit, Mur., Cig.; — die Gehässigkeit, Jan.
  34. sovrȃžnica, f. 1) die Feindin; — die Hasserin, Jan.; — 2) die Wachsblume (cerinthe), Cig., Medv. (Rok.).
  35. sovrȃžnik, m. 1) der Feind; sovražnika iz dežele zapoditi; sovražnike si delati; sovražnik ženstva biti; smrtni, naglavni s., der Todfeind, Cig., Jan.; — 2) ein Stückchen aufgerissener Haut über der Nagelwurzel am Finger, das Nagelstroh, Cig., Dol.
  36. sovrę̑d, adv. um diese Zeit, Mik.; um diese Stunde, Jarn.
  37. sǫ̑vrenik, m. = svornik, sornik, žrebelj, ki veže pri vozu prednjo in zadnjo premo ter gre skozi sovro, Koborid- Erj. (Torb.).
  38. sovȓh, m. der Nebenscheitel ( math.), Cig. (T.), C.
  39. sǫ̑vrica, f. = babje pšeno, sodra, die Graupe: sovrica — mavrica, neka igra, Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. sodra 1).
  40. sovrstník, m. = vrstnik, der Zeitgenosse, Let.
  41. 1. sovršèn, -éna, adj. ( part.) vollkommen, Cig. (T.), Erj. (Som.); — rus.
  42. 2. sovŕšən, -šna, adj. sovȓšni kot, der Scheitelwinkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  43. sovršénost, f. die Vollkommenheit, Cig. (T.); — rus.
  44. sovršę̑nstvọ, n. die Vollkommenheit, Cig. (T.), Erj. (Som.); — rus.
  45. sǫ̑vta, f. das Unterfutter am Kleide, z. B. am Rock, C.; — prim. sovtana.
  46. sovtàn, -ána, m. der Vielfraß, Z., Gor.
  47. sovtána, f. die Brandsohle, die innere Sohle, tudi: sǫ̑vtana, Polj.; — prim. it. sottana, der Weiberunterrock, Levst. (Rok.).
  48. 1. sǫ̑vtati, -am, vb. impf. füttern ( z. B. ein Kleid), C.
  49. 2. sovtáti, -ȃm, vb. impf. = savtati, Gor.
  50. sozaklèp, -klę́pa, m. die Mitsperre, Cig., DZ.
  51. sozaložník, m. der Niederlagsverwandte, Cig.; — der Mitverleger, nk.
  52. sozarọ̑tnik, m. der Mitverschworene, nk.
  53. sozatǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, Jan., C., nk.
  54. sozatǫ́ženka, f. die Mitangeklagte, Cig., Jan., nk.
  55. sozavę́zanəc, -nca, m. der Mitverpflichtete, der Pflichtgenosse, Cig.
  56. sozločı̑nəc, -nca, m. der Mitverbrecher, Jan. (H.).
  57. sozločı̑nka, f. die Mitverbrecherin, Jan. (H.).
  58. soznáčən, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.); — češ.
  59. soznȃčnica, f. das Synonymum, Cig. (T.).
  60. sozvǫ̑čje, n. der Gleichklang, die Harmonie, Cig. (T.); — rus.
  61. sozvǫ̑k, m. der Accord (in der Tonkunst), Cig. (T.).
  62. sožalováti, -ȗjem, vb. impf. ( eig. mittrauern): sožalujoči list, das Beileidsschreiben, Cig. (T.).
  63. sožárək, -rka, m. der Nebenstrahl, Cig. (T.).
  64. spackáti, -ȃm, vb. pf. zusammenpatzen: s. kako jed, Cig.
  65. spȃčək, -čka, m. 1) etwas Ausgeartetes: die Missgeburt, das Missgeschöpf, Mur., Cig., Mik., ZgD.; die Spielart, Cig.; — das Missgewächs, C.; spački = drobno, piškavo, grintavo sadje, Polj.; — 2) das Koboldäffchen (tarsius), Erj. (Z.).
  66. spáčən, -čna, adj. verdorben ( prim. spačnost).
  67. spáčenəc, -nca, m. ein ungerathener Mensch, der Lump, C.
  68. spáčenost, f. die Missgestaltung, die Verderbtheit, die Verkehrtheit.
  69. spačı̑telj, m. der Verderber, kajk.- Valj. (Rad).
  70. spáčiti, -im, vb. pf. 1) verhunzen, entstellen, physisch oder moralisch verderben; rane so mu spačile obraz; spačene ude imeti, verkrüppelte Glieder haben; spačeno vino, verdorbener Wein; — s. se, verderben ( intr.); vse se mi je spačilo; spačen porod, der Abortus, C.; les se je spačil (hat sich geworfen), Cig.; — s. se, aus der Art schlagen, ausarten, Cig.; spačen mladenič; — s. se komu, jemandem eine Grimasse schneiden, eine Fratze machen, Cig., Gor.; — 2) stören, verhindern, Mur.; — 3) Ärgernis geben, ärgern, ogr.- M.; — prim. izpačiti.
  71. spȃčji, adj. scheusalartig: na njegovem obrazu je bilo nekaj spačjega, vražjega brati, Jurč.; spaka spačja! Ig (Dol.).
  72. spačljìv, adj. = pohujšljiv, ärgernisgebend, ogr.- C.; — lasterhaft, Mur.
  73. spačljívost, f. = pohujšljivost, ogr.- C.; — die Lasterhaftigkeit, Mur.
  74. spáčnost, f. die Verdorbenheit, die Lasterhaftigkeit, Mur., C.; s. prvega sveta, Ravn.- Valj. (Rad).
  75. spačúhati, -am, vb. pf. verpfuschen, Jan., Mik.
  76. spàd, -páda, m. der Herabfall, Cig.
  77. spadȃj, m. der Fall, C., ogr.- Valj. (Rad); — der Sündenfall, C.
  78. spádanje, n. das Herabfallen, M.
  79. spádati, -pȃdam, vb. impf. ad spasti; 1) herabfallen, Mur., C.; riesen ( z. B. vom wurmstichigen Obst), Cig.; — 2) gehören, Cig., Jan., C., nk.; s. pod kako graščino, nk.; to ne spada sem, das gehört nicht hieher, Cig.; to ne spada v govor! = zur Sache! Levst. (Nauk).
  80. spádati se, -pȃdam se, vb. impf. = dopadati se, gefallen, C.
  81. spȃdək, -dka, m. = slabo sadje, ki popada z dreves, predno dozori, BlKr.
  82. spádniti, -pȃdnem, vb. pf. 1) = pasti, ogr.- Let.; ni eden vlas vam z glave ne spadne, ogr.- Valj. (Rad); god spadne na —, C.; — 2) s. se, = dopasti se, Gefallen finden, C.
  83. 1. spàh, spáha, m. 1) die Zusammenfügung: die Zusammenschmiedung, Gor.; — 2) die Fuge, Cig., Jan., (speh) Mur., vzhŠt.; spah (speh) je, kder se dve blanji ali dogi stikata, Fr.- C.; na s., genau zusammengefügt, C.
  84. 2. spàh, spáha, m. die Verrenkung, Mur., Jan., Mik.; — pogl. izpah 2).
  85. spahȃłnik, m., pogl. spehalnik.
  86. spáhati, -pȃham, vb. pf. auffachen, aufwehen, Cig.; ( nam. vzp-).
  87. spáhavəc, -vca, m. = spehalnik, Cig., Valj. (Rad).
  88. spahljáti, -ȃm, vb. pf. leise wegwehen, wegfächeln: s. kaj kam, Cig.
  89. 1. spáhniti, -nem, vb. pf. = 1. spehniti.
  90. 2. spáhniti, -nem, vb. pf. verrenken, pogl. izpehniti.
  91. spȃjanje, n. 1) das Löthen, Cig. (T.), DZ.; — 2) das Vereinigen: s. predstav, Lampe (D.).
  92. 1. spȃjati, -am, vb. impf. ad spojiti; 1) chemisch verbinden, Cig. (T.), C.; — 2) zusammenlöthen, Cig. (T.); — 3) vereinigen, verbinden, nk.; s. predstave, Lampe (D.).
  93. 2. spajati, -am, vb. impf. = spavati, Guts.
  94. spajdášiti, -ȃšim, vb. pf. vergesellen: s. koga, s. se, Mur., Cig., C.; kdor se z volkom spajdaši, mora ž njim tuliti, Z.
  95. spàk, spáka, m. 1) etwas Missgestaltetes; = spaka, die Missgeburt, Mur., Zora; ein missgestalteter Mensch, Valj. (Rad); (kot psovka ali kletvica): ti spak ti! — 2) das Hindernis, Mur., Mik.; — 3) das Ärgernis, Mur., ogr.- M.
  96. spȃka, f. 1) etwas Missrathenes, Missgestaltetes; die Missform, das Zerrbild, die Fratze, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Missgeburt, das Missgeschöpf; žena porodi strašno spako, Jsvkr.- Valj. (Rad); — das Scheusal; peklenske spake, Jsvkr.- Valj. (Rad); — 2) das Hindernis, die Störung, Mur., C.; spako in izgubo delati komu, LjZv.; — 3) das Ärgernis, Mur., C., ogr.- Mik.; — pogl. izpaka.
  97. spȃkar, -rja, m. der Störefried, C.
  98. spȃkast, adj. missgestaltet, unförmlich, monströs, Cig., C.
  99. spȃkati, -am, vb. impf. ärgern, Ärgernis geben, C., ogr.- M.
  100. spakedráti, -ȃm, vb. pf. verhunzen, verpfuschen, Cig., M., nk.; spakedrana stvar, das Missgeschöpf, Cig.; spakedrana beseda, ein schlecht gebildetes Wort, C.; spakedrana kranjščina, Preš.; — žito se spakedra (artet aus), C.; — prim. spakudrati.

   63.448 63.548 63.648 63.748 63.848 63.948 64.048 64.148 64.248 64.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA