Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (63.648-63.747)

  1. sokròv, -króva, m. das Paralleldach, h. t.- Cig. (T.).
  2. sǫ́krovica, f., Mur., Cig., Jan., Nov. i. dr., pogl. sokrvica.
  3. sǫ́krvəc, -vca, m. = sokrvica, SlGradec- C.; (sǫ́krovəc, Savinska dol.).
  4. sǫ́krvica, f. mit Blut gemischter Eiter; — die Lymphe, Erj. (Som.); sokȓvica, Cv.
  5. sǫ̑kva, f. = strma pečina, Kr.- Valj. (Rad).
  6. sọ̑ł, solı̑, f. das Salz; kuhinjska s., das Kochsalz; živinska s., das Futtersalz; morska s., das Meersalz; varjena s., das Sudsalz; kamenita (kamena, kamenena) s., das Steinsalz; Štefanja s. = na sv. Štefana dan blagoslovljena sol, Npes.-K.; lužna s., die Pottasche, DZ.; grenka s., das Bittersalz, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); Glavberjeva s., das Glaubersalz, Cig., Jan., Cig. (T.); bljuvna s., der Brechweinstein, Cig., Jan., Strp.; zlata s., das Goldsalz, Cig.; dvojna s., das Doppelsalz, Nov.- C.; trojna s., das Tripelsalz, Cig. (T.); vsem je kakor sol očem, er ist allen verhasst, Cig.; — babja sol = solika, babje pšeno, Dict.; — der Witz: brez soli, witzleer, Cig.; pesmi brez soli, Preš.; der Verstand: Kdor urne roke, sol v glavi ima, V nesreči si vsaki pomagat' zna, Preš.
  7. soláč, m. der Huchen (salmo hucho), Erj. (Ž.); pogl. sulač.
  8. solár, -rja, m. 1) der Salzhändler, der Salzverkäufer; ponuja kakor solar sol, Lašče- Levst. (Rok.); brez denarja do solarja, brez soli domov, Npreg.- Jan. (Slovn.); — der Salzbereiter, Cig.; — 2) = solnica, Tolm.- Erj. (Torb.).
  9. soları̑ja, f. = solarstvo, der Salzhandel, Cig., Jan.; der Salzverschleiß, Mur.
  10. soláriti, -ȃrim, vb. impf. mit Salz handeln, Z.
  11. solárja, f. der Salztrog (koritce, kamor se ovcam vsiplje sol), ( prim. it. saliera, Salzfass), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  12. solárnica, f. 1) das Salzwerk, C.; — 2) das Salzmagazin, Cig. (T.); — das Salzgewölbe, Mur.
  13. solȃst, -ı̑, f. das Miteigenthum, Cig.
  14. solástən, -stna, adj. miteigenthümlich, Cig.
  15. solastína, f. das Miteigenthum, Cig., Jan.
  16. solastníca, f. die Miteigenthümerin, Cig., Jan., nk.
  17. solastník, m. der Miteigenthümer, Cig., Jan., C., nk.
  18. sǫ̑łd, m. eine Geldmünze, ogr.- C.; (zdaj = krajcar) Prim., Kr.; — it. soldo.
  19. sołdáča, f. das Soldatenweib, Mik.
  20. sołdačı̑ja, f. = vojaška služba, Prip.- Mik.
  21. sołdák, m. = soldat, Mur., SlGor., ogr.- C.
  22. sołdàn, -ána, m. = lapor, der Mergel, Cig., Jan., Vrtov. (Vin., Km. k.), LjZv., Goriš.; der Schiefer, Štrek.; — verwitterter Sandstein, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) terra saldana, Schweißsand, Štrek. (Arch.).
  23. sołdánast, adj. Mergel-: soldanasta zemlja, Cig.
  24. sołdȃt, m. 1) = vojak; — 2) soldati = soldatki, das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Fr.- C.
  25. sołdȃtək, -tka, m. dem. soldat; 1) ein kleiner Soldat; — ein Soldat aus Holz oder Pappendeckel, Valj. (Rad); — 2) soldatki, die europäische Erdscheibe oder das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Tuš. (R.), Gor., Št.; tudi: das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Gor.
  26. sołdı̑n, m. eine Geldmünze, C.; — prim. sold.
  27. sołdı̑nščica, f. eine Geldmünze, C.; — prim. sold.
  28. sȏłdkovəc, -vca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Z.
  29. solenjáča, f. das Salzfass, C., Danj.- Mik., vzhŠt.
  30. solicitātor, -rja, m. odvetniški uradnik, der Sollicitator, Cig.
  31. solı̑čka, f. dem. solika, Dol.
  32. solík, m. = natron, Cig.; — = žveplenokisli natron, Nov.; (tudi: = klor, Cig.).
  33. solíka, f. = babje pšeno, sodra 1), der Graupenhagel, die Schneegraupen, Cig., C., Mik., BlKr., jvzhŠt.
  34. solílọ, n. 1) das Salzen, Cig.; — 2) das Salzwerk, die Saline, Cig. (T.); pl. solila, das Salzwerk, Jan.; ( das Salzkammergut, Naprej- C.); — 3) die Salzlecke (für Schafe), Jan. (H.).
  35. sọ̑lina, f. 1) die Salzlecke, Rib.- Levst. (Rok.), (solna) V.-Cig.; — 2) solína, die Saline, V.-Cig., Jan., Erj. (Min.); — 3) = gnoj, zapŠt.
  36. solı̑nar, -rja, m. der Salzwerker, Cig., Hip.- C.
  37. solı̑narčək, -čka, m. der Salzwerkbursche, Cig.
  38. solíniti, -ı̑nim, vb. impf. = gnojiti, zapŠt.- C.
  39. solı̑njak, m. = posoda, v kateri je sol shranjena, Glas.; — das Salzfass, Mur.
  40. solı̑tar, -rja, m. = soliter, Cig. (T.), Valj. (Rad).
  41. solítər, -tra, m. der Salpeter, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. bav. salliter, Levst. (Rok.).
  42. solíti, -ím, vb. impf. salzen; s. jedi; — pökeln, Cig., Jan.; — "pojdi se solit!" pravimo tistemu, ki kaj govori ali dela, kar nam ni po volji; pojdi se solit s svojimi lažmi, s svojo igračo! geh mir mit deinen Lügen, mit deinem Spiel!
  43. solı̑trar, -rja, m. der Salpetersieder, Cig., Jan.
  44. sǫ̑lj, m. die Wiesenraute (thalictrum sp.), Soča- Erj. (Torb.).
  45. soljȗbəc, -bca, m. der Nebenbuhler (in der Liebe), Jan.
  46. soljȗbnik, m. = soljubovnik, Cig., Jan., C.
  47. soljubǫ́vnik, m. der Nebenbuhler (in der Liebe), Jan. (H.).
  48. sòłn, sółna, m. der Lichtreflex im Auge, ogr.- C., Valj. (Rad).
  49. sołnár, -rja, m. = solar, Cig.
  50. sołnàt, -áta, adj. salzhaltig, salzig, Salz-, Mur., Cig., Jan.
  51. sołnátost, f. die Salzhaltigkeit, die Salzigkeit, Mur., Cig.
  52. sȏłnce, n. die Sonne; s. sije, die Sonne scheint; s. vzhaja, zahaja (geht auf, unter); s. peče, pripeka, die Sonne brennt; s. gre v zástavo = za oblake, Jan.; s. je že visoko = es ist hoher Tag; ujedeno s., die Sonnenfinsternis, Mur.- Cig.; na solncu se greti; ne hodi razoglav na solnce! pred solncem, vor Sonnenaufgang; še za solnca, noch zur Zeit, wo die Sonne scheint, LjZv., jvzhŠt.; za solncem, westwärts, V.-Cig.; od solnca, schattenseitig gelegen, C.; koder solnce teče, kruh se peče, in der ganzen Welt der Mensch sein Brot erhält, Mur.; ( nav. se govori sọ̑nce; tako tudi pišejo starejši pisatelji od Trubarja do Kopitarja, Škrab. [Cv.]).
  53. sołnceglèd, -glę́da, m. das Helioskop, Jan.
  54. sołncevràt, -vráta, m. das Heliotrop, Jan.
  55. sołnčàn, -ána, m. der Bewohner der Sonne, Zv.
  56. sȏłnčati, -am, vb. impf. besonnen lassen, Cig.
  57. sȏłnčəce, n. dem. solnce, Mur., Vrt., Valj. (Rad).
  58. sȏłnčək, -čka, m. = solnčece, Ravn.- Valj.
  59. sȏłnčica, f. die Narcisse (narcissus poeticus), v Čičih- Erj. (Torb.); — tudi: das Bergwohlverleih (arnica montana), Josch.
  60. sȏłnčice, n. dem. solnce; nam. solnčece.
  61. sółnčiti se, sȏłnčim se, vb. impf. sich sonnen, Cig., Jan., BlKr.
  62. sȏłnčje, n. die Sonnenseite, M., Vrtov. (Km. k.), Valj. (Rad).
  63. sȏłnčnica, f. 1) das Sonnenthierchen (actinophrys), Erj. (Z.); — 2) neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) die Sonnenblume (helianthus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — žolta s., der Bocksbart (tragopogon pratensis), C.; — bodeča s., die Eberwurz (carlina acaulis), Mariborska ok.- C.
  64. sȏłnčnik, m. 1) der Sonnenschirm, Cig., Jan., nk.; — 2) der Ostwind, Jarn., Cig.; — 3) eine Art dunkelgrauer, mergelartig verwitternder Kalkstein, Frey. (Rok.).
  65. sołnẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. scheinen (o solncu): solneči trak solnca, ogr.- C.
  66. sołníca, f. 1) das Salzfass; krožniki, solnica in drugo namizje, Glas.; — 2) der Salztrog für Schafe, C.; — 3) = solina, das Salzwerk, Nov.- C., Burg. (Rok.); — 4) das Salzwasser, Jarn.
  67. sołník, m. 1) der Salzbehälter (in der Küche), BlKr.; — das Salzfass, Meg., Dol.- M.; — 2) der Salzstein, Cig., Jan.; — 3) = sir, ki ga planinec da trgovcu za sol, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) die Salzgrube, SlN.- C.
  68. sołnják, m. die Salzbüchse, Jan.; — der Salzkasten, Cig.
  69. sołnokíseł, -sela, (-sla), adj. salzsauer, Cig., Jan., Cig. (T.); solnokı̑sli amonijak, der Salmiak, Cig. (T.).
  70. sołnovràt, -vráta, m. = solnčica, die Narcisse, C.; — tudi: der Hahnenfuß (ranunculus), Goriš.
  71. solobǫ̑r, -rja, m. = prod, debel pesek s kamenjem pomešan, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.); — prim. labora (?).
  72. solokòp, -kópa, m. der Salzknappe, Cig.
  73. sololı̑k, m. das Haloid, Erj. (Min.).
  74. solotvòr, -tvǫ́ra, m. das Halogen, Cig. (T.), C.
  75. solovàr, -vára, m. der Salzsieder, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  76. solovȃrnica, f. die Salzsiederei, die Sudhütte, Jan., Cig. (T.), DZ., Erj. (Min.).
  77. solovȃrski, adj. Salzsieder-: solovarska krada, das Gradierwerk, Erj. (Min.).
  78. sółski, adj. solski merčun, der Salzmesser, prisega iz 17. ali 18. stol.- Let. 1884, 211.
  79. soltár, -rja, m. = poljski čuvaj, Rihenberk, Plužna- Erj. (Torb.); — = gozdni čuvaj, Ip.- Erj. (Torb.); (benetsko- it. saltaro, bav. Saltner, lat. saltuarius).
  80. sołtáti, -ȃm, vb. impf. gierig, hastig fressen, Z., Burg. (Rok.); — pogl. sovtati, savtati.
  81. sółza, f. 1) die Thräne; solze točiti, pretakati, prelivati, Thränen vergießen; solze mi zalivajo oči, die Augen gehen mir über; solze so ga polile, solze so se mu ulile, udrle, er brach in Thränen aus; solzo s solzo pobijati, in Thränen schwimmen, Npes.- Cig.; solze si brisati, sich die Thränen abtrocknen; solze piti, Thränen verursachen: strašno je, kadar otroci tako solze pijejo staršem, Ravn.; to niso mačje solze = das ist keine Kleinigkeit; — 2) device Marije solze, das Gipskraut (gipsophila muralis), Josch.
  82. sołzȃnj, m. eine nasse Ader auf Äckern, die Wassergalle, Notr., (solzaj) Cig.
  83. sółzən, -zna, adj. thränenbenetzt, thränenvoll, Thränen-; solzne oči imeti, Thränen in den Augen haben; vsa solzna je šla; v tej solzni dolini, in diesem Thal der Thränen; solzni kruh, das Thränenbrot, Cig., Trub.; solzna kost, das Thränenbein, Cig.
  84. sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.
  85. sołzíca, f. dem. solza; 1) die Thräne; — 2) das Maiglöckchen (convallaria maialis), Jan., Ročinj- Erj. (Torb.); tudi: das Perlgras (melica), C., Tuš. (R.); — solzice device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), C.; tudi: das Rispengras (poa annua), Cig., C.
  86. sołzíti, -ím, vb. impf. 1) bethränen, Cig.; — 2) thränen, Thränen vergießen, Guts., Jarn.; nav. s. se, Mur., nk.
  87. sȏłznat, adj. voll Thränen, Mur.; solznato oko, Z.
  88. sȏłznica, f. das Thränenbein, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.).
  89. sȏłznik, m. der Thränengang, Cig.
  90. sołzotòk, -tǫ́ka, m. der Thränenfluss, Jan.
  91. sołzovòd, -vǫ́da, m. der Thränengang, Erj. (Som.).
  92. sonadglę̑dnik, m. der Mitaufseher, Cig.
  93. sonȃjdəc, -dca, m. = sonajdnik, Cig.
  94. sonȃjdnik, m. der Mitfinder, Cig.
  95. sonárodən, -dna, adj. = mejnaroden, international, Cig. (T.).
  96. sonarodnják, m. der Stammesgenosse, Bes., Let.
  97. sonēt, m. neka vrsta liričnih pesni določene oblike, das Sonett.
  98. sonje, n. = solnčnat kraj, Vod. (Izb. sp.); ( nam. solnje?).
  99. soobdołžę́nəc, -nca, m. der Mitbeschuldigte, Cig., Jan.
  100. soobdołžę́nka, f. die Mitbeschuldigte, Jan.

   63.148 63.248 63.348 63.448 63.548 63.648 63.748 63.848 63.948 64.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA