Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (63.448-63.547)

  1. sǫ́blazən, -zni, f. 1) das Ärgernis: dela javno s., Levst. (Nauk); ( prim. hs. sablazan); — 2) v kletvici: soblazen te vzela! = da bi poginil! BlKr.- Let.
  2. sobljáti, -ȃm, vb. impf. = 2. sabljati, Z.
  3. sobniti se, -nem se, vb. pf. Rücksicht nehmen, GBrda.
  4. sobojevȃvəc, -vca, m. der Mitkämpfer, Cig., SlN.
  5. sobojník, m. der Mitkämpfer, der Waffengenosse, Cig., Jan., nk.
  6. sǫ́bolj, m. der Zobel, Cig., Jan., nk.; sibirski s. (mustela zibelina), Erj. (Ž.); — rus.
  7. soboljár, -rja, m. der Zobelfänger, Cig., Jan.
  8. sǫ́boljevka, f. die Zobelmütze, Cig., Jan.
  9. sobórəc, -rca, m. der Mitstreiter, Cig., Jan.
  10. soborı̑telj, m. der Mitstreiter, nk.
  11. soborı̑vəc, -vca, m. = soboritelj, nk.
  12. sobǫ́ta, f. der Samstag; velika s., der Charsamstag.
  13. sobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) gierig fressen oder schnaufen, C., Z.; — 2) hastig sprechen, plappern, schwatzen, C., Z.; — morda nam. sopotati, prim. sopsti.
  14. sobǫ́tən, -tna, adj. Samstags-, samstägig; sobotni večeri.
  15. sobotíca, f. die Schwätzerin, C.; — prim. sobotati 2).
  16. sobránjenik, m. = sovarovanec, der Schutzgenosse, Jan. (H.).
  17. sobràt, -bráta, m. der Mitbruder, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  18. socę́hovnik, m. der Zunftgenosse, Cig.
  19. socésar, -árja, m. der Mitkaiser, Cig.
  20. socialīst, m. privrženik socializma, der Socialist.
  21. socvẹ̑tka, f. socvetke, Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
  22. sočásən, -sna, adj. zur selben Zeit gehörig, mitzeitig, isochron, synchronistisch, Cig., Jan., nk.; sočasni možje, die Männer derselben Zeit, C.
  23. sočȃsnik, m. = vrstnik, der Zeitgenosse, Cig.
  24. sočásnost, f. die Mitzeitigkeit, Cig.
  25. sọ̑čəc, -čca, m. dem. 1. sok, Valj. (Rad).
  26. sọ̑čək, -čka, m. dem. 1. sok; das Säftchen, Cig.
  27. 1. sočę̑n, adj. = meževen, Vrsno- Erj. (Torb.).
  28. 2. sóčən, -čna, adj. saftig, saftreich, Saft-, Mur., Cig., Jan., C., nk.; kar je sočnega v človeku, Jap. (Prid.); sočno sadje, nk.; sočno vlakence, der Saftfaden, Cig. (T.); — drevje je sočno, die Bäume stehen in vollem Safte, Cig.
  29. sočíti, -ím, vb. impf. 1) = mužiti, die saftige Rinde ablösen: s. vrbe, piščalke, Z.; — 2) die Hörner abstoßen: jelen soči, Z.; — 3) s. se, saften: drevje se soči, Z.
  30. sočı̑va, f. = sočivo, Mur., Cig., C., Polj.
  31. sočı̑vən, -vna, adj. zu den Hülsenfrüchten gehörig, Vrtov. (Km. k.).
  32. sočı̑vnica, f. die Speisekammer, Mur.
  33. sočivnína, f. das Legumin, Cig. (T.).
  34. sočı̑vọ, n. die Hülsenfrucht, Habd.- Mik.
  35. sǫ̑čje, n. dürres Reisig, Cig., Trub., Dalm., kajk.- Valj. (Rad).
  36. sočlóvẹk, -ẹ́ka, m. der Mitmensch, ogr.- C., nk.
  37. sǫ̑čnat, adj. saftig, Mur., Cig., Jan., nk.
  38. 1. sǫ̑čnik, m. der Saftbehälter ( bot.), Cig. (T.); — der Saftgang, Tuš. (R.).
  39. 2. sočník, m. 1) das Pfropfreis, Z., UčT.; — 2) der Längendachbalken, V.-Cig.
  40. 1. sóčnost, f. die Saftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  41. sočȗt, m. das Mitgefühl, die Sympathie, Jan. (H.).
  42. sočútən, -tna, adj. mitfühlend, theilnehmend, Jan., nk.; sočȗtni živec, der sympathetische Nerv, Cig. (T.).
  43. sočȗtje, n. das Mitgefühl, die Sympathie, Cig., Jan., C., nk.
  44. sočȗvstvən, -stvəna, adj. sympathetisch, C.; sočuvstveni živec, Cig. (T.).
  45. sočȗvstvọ, n. das Mitgefühl, die Sympathie, Cig. (T.), C., nk.
  46. sočuvstvováti, -ȗjem, vb. impf. mitfühlen, nk.; sympathisieren, C.
  47. 1. sǫ́d, m. 1) das Urtheil, Guts.- Cig., Cig. (T.), C., Lampe (D.); stvarja iz pojmov sode, Žnid.; — 2) das Gericht, Cig., Jan.; poleg pravde in soda, ogr.- Valj. (Rad); skradnji s., das letzte Gericht, ogr.- C.; kratki s., das Standrecht, Zora; = brzi s., SlN.
  48. 2. sǫ̑d, m. 1) das Fass; vinski s., das Weinfass; pivovozni s., das Biertransportfass, DZ.; — 2) ausgehöhlter Baumklotz als Bienenstock, Jan., C.
  49. sǫ̑d, adj. gerade ( math.), Cig. (T.), C.; soda števila, gerade Zahlen, Cel. (Ar.); sodo ali liho? ("sodaliho") gerade o. ungerade, Notr.; ( prim. sod al' par? jvzhŠt.; tu se je pravi pomen že pozabil); — prim. sodev.
  50. sǫ̑d, adv. = tod: od sod (odsod), von hier, Meg., Boh., Trub.; od sod, do sod, Schönl.
  51. 1. sǫ̑da, f. das Paar: liš ali soda? paar oder unpaar? Cig., Mik.
  52. sǫ̑dar, -rja, m. der Fassbinder, Mur., Cig., Jan., nk.; sodar nabija leseno posodo, Ravn. (Abc.); Sodar glasni vže nabija sode, Levst. (Zb. sp.); — tudi: sodár.
  53. sǫ̑darski, adj. Fassbinder-, Mur., Cig., Jan., nk.; s. les, Cig., Jan.
  54. sǫ̑darstvọ, n. die Fassbinderei, Mur.
  55. sǫ̑dast, adj. fassförmig, Cig.
  56. sǫ̑dati, -am, vb. impf. "gerade oder ungerade" spielen, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  57. sódba, f. das Urtheil; napačna, prenagla s., Cig.; ( phil.) Lampe (D.); — die Fällung eines richterlichen Urtheils, der Urtheilsspruch; sodbo storiti, ein Urtheil fällen, Cig., Jan.; = sodbo izreči, DZkr.; odvezna s., das freisprechende Urtheil, Cig., DZ.; = oprostna s., Cig.; zaočna s., das Contumazurtheil ("po starem slovan. pravu", Cig.); = s. v neposluh, Jan.; — die Abhaltung des Gerichtes, das Gericht; krvava, zaglavna s., das Halsgericht, Cig.; vojaška s., das Kriegsgericht, Cig.; božja s., das Gottesgericht; vesoljna s., das Weltgericht, Cig.; = poslednja, splošna s., Jan.; — gen. tudi: sodbę̑, Valj. (Rad); (sodvà, Rož.- Kres).
  58. sǫ́dčək, -čka, m. dem. 2. sodec; das Fässchen; debel kakor s., Cig.
  59. 1. sǫ́dəc, -dca, m. = sodnik, der Richter, Meg., Mur., Trub.- Let., ogr.- Valj. (Rad); — der Beurtheiler, Levst. (Nauk).
  60. 2. sǫ́dəc, -dca, m. dem. 2. sod; das Fässchen.
  61. sodẹ̑dič, m. der Miterbe, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  62. sodẹ̑dištvọ, n. die Miterbschaft, Cig.
  63. sodẹ̑dnica, f. die Miterbin, Cig., Jan.
  64. sodẹ̑dnik, m. der Miterbe, Cig., Jan.
  65. sǫ̑dək, -dka, m. dem. 2. sod; das Fässchen.
  66. sodẹ́kla, f. die Mitmagd, Cig.
  67. sodẹlȃtelj, m. der Mitarbeiter, der Mitwirkende, C., Navr. (Kop. sp.).
  68. sodẹ́lavəc, -vca, m. der Mitarbeiter, Cig., Jan., nk.
  69. sodẹ́lavka, f. die Mitarbeiterin, Cig., Jan., nk.
  70. sodẹ́lavstvọ, n. die Mitwirkung, C.
  71. sodẹlę́žən, -žna, adj. mittheilnehmend, nk.
  72. sodẹlę̑žnica, f. die Mittheilnehmerin, nk.
  73. sodẹlę̑žnik, m. der Mittheilnehmer, Cig., nk.
  74. sǫ́dəlj, -dlja, m. die Pimpernuss ("z okroglim zrnatim semenom tega drevesa se otroci najrajši igrajo igre 'lih ali sodev'"), Ig (Dol.)- Erj. (Torb.).
  75. sodẹlovȃnje, n. die Mitwirkung, nk.
  76. sodẹlováti, -ȗjem, vb. impf. mitarbeiten, mitwirken, Jan., Cig. (T.), nk.
  77. sodẹlovȃvəc, -vca, m. der Mitarbeiter, der Mitwirkende, nk.
  78. sodẹlovȃvka, f. die Mitarbeiterin, die Mitwirkende, nk.
  79. sǫ́dən, -dna, adj. 1) Urtheils-: sodna pomnjivost, judiciöses Gedächtnis, Cig. (T.); — 2) Gerichts-, gerichtlich, Cig., Jan., nk.; sedel je na sodni stol, Schönl.; sodna oblast do življenja in smrti, die richterliche Gewalt über Leben und Tod, Ravn.; sodna hiša, Schönl.; sodni dvor, der Gerichtshof, DZ.; sodna odpoved, gerichtliche Kündigung, DZ.; sodni dan, a) der Gerichtstag, Mur., Cig., ces. razglas iz l. 1781; b) = sodnji dan, das jüngste Gericht, Mur., Cig., Jan.
  80. sǫ́dəv, -dva, adj. paarig, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); sodve vrstice, Zv.; ("sodl, impar, Meg., ist wohl sodev", Mik. [Et.]; "sodou", Alas.; na "sodil", den ungeraden Zahlen entsprechend, C. ( Nov. 1843, 43.); " das fremde lih [= glih] hat die Bedeutungen verschoben", C.); prim. sod ( adj.).
  81. sodeželjàn, -ána, m. der Mitbewohner eines Landes, der Landsmann, Nov.- C., Navr. (Kop. sp.).
  82. sǫ̑di, adv. = tod, Krško- Mik.
  83. sǫ́dij, m. = sodnik, Tolm.- Erj. (Torb.); pred sod'ja, Vod. (Pes.).
  84. sǫ́dija, f. = sodnikova žena, Tolm.- Erj. (Torb.).
  85. sodík, m. das Natrium, h. t.- Cig. (T.).
  86. sodílọ, n. das Kriterium, Cig., Jan., Cig. (T.).
  87. sodíšče, n. der Gerichtsplatz, der Gerichtshof, das Tribunal, Mur., Cig., Jan.; das Gericht, Levst. (Nauk), nk.; okrajno, okrožno, deželno s., nk.; cesarstveno s., das Reichsgericht, obrtno s., das Gewerbegericht, zvršilno s., das Executionsgericht, razpoznalno s., das Cognitionsgericht, stečajno s., das Concursgericht, DZ.; zborna sodišča, Gerichtshöfe, samčna sodišča, Einzelgerichte, DZ.
  88. sodı̑telj, m. der Beurtheiler: poznavatelji in soditelji ženske lepote, Str.
  89. sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.- Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.- C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče ( Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
  90. sǫ́dja, m. der Richter, Mik., C.; der Dorfrichter, der Schultheiß, Mur., Ravn.- Cig.; vaški s., Danj. (Posv. p.).
  91. sǫ̑dje, n. coll. Fässer, das Gebinde, Cig., Jan., M., Nov.- C.
  92. sodnę̑vnik, m. das Subjournal ( merc.), Cig. (T.).
  93. sodnı̑ja, f. = sodišče, das Gericht (als Amt), V.-Cig., Jan., nk.
  94. sodník, m. der Richter: okrajni s., der Bezirksrichter.
  95. sodnı̑štvọ, n. das Richteramt, die Richterwürde, V.-Cig., Jan., DZ., nk.; kazensko s., das Strafrichteramt, DZ.
  96. sodnjeurádən, -dna, adj. Richteramts-: sodnjeuradna preizkušnja, DZ.
  97. sǫ́dnji, adj. gerichtlich, Gerichts-, Cig., Jan., DZ., ogr.- C.; sodnji zbor, der Gerichtshof, Levst. (Zb. sp.); sodnja stopnja, die gerichtliche Instanz, Cig., Jan.; tek pravde po sodnjih stopnjah, der Instanzenzug, Cig.; sodnja kazen, gerichtliche Strafe, Levst. (Nauk); — sodnji dan, das jüngste Gericht; na sodnji dan, am Tage des (letzten) Gerichtes.
  98. sodǫ̑bje, n. der Synchronismus, Cig. (T.).
  99. sodǫ̑bnik, m. der Zeitgenosse, nk.
  100. sodoję́nəc, -nca, m. der Milchbruder, Cig., Jan.

   62.948 63.048 63.148 63.248 63.348 63.448 63.548 63.648 63.748 63.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA