m (63.148-63.247)

63148. slívica, f. dem. sliva; 1) kleine Pflaume, kleines Pflaumenbäumchen; — 2) die Schlehe, SlGor.- C.; tudi: divja s. ali bogova s., C.
63149. slivík, m. = slivnik, Erj. (Izb. sp.).
63150. slı̑vje, n. coll. eine Pflaumenpflanzung.
63151. slı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).
63152. slı̑vnica, f. 1) der Zwetschkendörrofen, Mur., vzhŠt.- C., Danj. (Posv. p.); — 2) die Schlüsselblume (primula), C.
63153. slı̑vnik, m. der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.
63154. slı̑vnjak, m. 1) der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.; — 2) das Pflaumenmus, jvzhŠt.
63155. slívov, adj. aus Pflaumen, Pflaumen-, Zwetschken-; slivov močnik, das Zwetschkenmus, Mur.; slivov les.
63156. slívovəc, -vca, m. 1) der Zwetschkenbrantwein, Cig., Jan., Gor.; — 2) = slivovnik, das Zwetschkenmus, Mur.; — 3) der Schlehdornstrauch, SlGor.- C.
63157. slívovica, f. der Zwetschkenbrantwein, Mur., Cig., Jan., DZ.
63158. slívovina, f. 1) das Pflaumenholz, Cig., Jan.; — 2) slivovína, das Prunin, Cig.
63159. slívovka, f. 1) der Zwetschkenbrantwein, Dol., jvzhŠt.; — 2) der Zwetschkenschwamm, Mur., C., Kr.- Valj. (Rad).
63160. slívovkica, f. dem. slivovka 2), Danj. (Posv. p.); ( nam. -čica).
63161. slívovnik, m. das Zwetschkenmus, Mur.; — der Zwetschkenkuchen, Cig., Jan.
63162. slı̑z, m. = slez (Eibisch), Cig., Jan., Mik.; = beli sliz, Dict.
63163. slı̑z, -ı̑, f. der Schleim, Cig., Jan.; ( češ., rus.); — prim. sluz.
63164. slı̑zast, adj. schleimartig, Cig., Jan.
63165. slízav, adj. schleimig, Cig., Jan., Tuš. (B.); — prim. sliz f.
63166. slı̑zəc, -zca, m. der Schleimstoff, Cig.
63167. slízək, -zka, adj. schlüpfrig, Mur., Cig., C., Vest.; — ( nam. sklizek, Mik. [Et.]).
63168. 2. slízən, -zna, adj. Schleim-, Cig., Jan.; schleimig: cvetni prašek pade na mokro, slizno brazdo, Erj. ( Zv.); — prim. sliz f.
63169. slizẹ́ti, -ím, vb. impf. tropfenweise fließen, kleinweise rieseln, Dict., Fr.- C.; — prim. slezeti, solzeti.
63170. slízgati, -am, vb. impf. = drskati, C.
63171. slı̑zkast, adj. ein wenig schleimig, Cig.
63172. slı̑znica, f. die Schleimhaut, Cig.
63173. slı̑znik, m. der Schleimbeutel, Cig.
63174. slízniti, slı̑znem, vb. pf. zergehen (o snegu, maslu), C.; — prim. slizeti.
63175. sliznják, m. das Schleimthier, Jan.
63176. sliznokŕvən, -vna, adj. schleimblütig, Cig.
63177. slizotòk, -tǫ́ka, m. der Schleimfluss, Cig.; — češ.
63178. sljúda, f. der Glimmer, Cig., h. t.- Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
63179. sljúdovəc, -vca, m. der Glimmerschiefer, Cig. (T.).
63180. sljȗz, m., C., pogl. sluz.
63181. slóba, f. skrčeno iz: sloboda (= svoboda): slobǫ̑ ("slobou") vzeti, Abschied nehmen, vzhŠt., Levst. (Nauk), ogr.- Valj. (Rad), Mik.; ( nav. slovo vzeti).
63182. slóbnost, f. das Vermögen, Trub.- Mik. (Et.).
63183. slobǫ̑d, f. die Erlaubnis, C.; — der Abschied: s. dati, vzeti, ogr.- C.; s. dati grehom, ogr.- C.
63184. slobóda, f. = svoboda, die Freiheit, Jan., M.; — der Abschied: slobodo vzeti, C., ogr.- Valj. (Rad).
63185. slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.- Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
63186. slobodı̑telj, m. = svoboditelj, C.
63187. slobodíti, -ím, vb. impf. = svoboditi, befreien, ogr.- C.; — frei erhalten, sichern: delavnost vsakega slobodi stradanja, Mur.
63188. slobǫ̑dkinja, f. ein freies Weib, ogr.- C., Mik.
63189. slobȏdnik, m. 1) = svobodnik 1), der Freie, Meg., Dict.; — 2) (slobodník) der Befreier, ogr.- C.
63190. slobodnják, m. = svobodnjak, der Freie, Habd.- Mik., ogr.- C.
63191. slobódnost, f. = svobodnost, die Freiheit, Dict., Mur., Dalm.
63192. slobodúh, m. der Freigeist ( zaničlj.), Cig., C.
63193. slobọ̑st, f. die Zuversicht, Trub.- Mik., C.
63194. slǫ̑č, -ı̑, f. die Krümmung, die Krümme, der Bogen, Cig., C.; na s., krumm, C.
63195. sločílọ, n. 1) = naprava za sločenje kake stvari ( n. pr. vil), C.; die Reifbeuge (der Böttcher), C.; — 2) die Krümmung ( z. B. der Reife), C.
63196. sločína, f. die Krümme, Cig., Jan.
63197. slǫ́čiti, -im, vb. impf. krumm biegen, krümmen, Cig.; vile s., Z.; s. hrbtišče, den Rücken krümmen, SlN.; — s. se, sich krümmen, C.
63198. slǫ̑čnat, adj. krumm, C.
63199. slòg, slǫ́ga, m. 1) das Ackerbeet, Habd.- Mik., Mur., Fr., SlGor., ogr.- C.; slog je večji od ogona, ima več ko šest brazd, Št.- C.; — 2) der Stil, Jan., Cig. (T.), M., nk.; arabski, gotski s., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
63200. 1. slòj, slója, m. 1) die Kothpfütze an der Straße, C.; — 2) das Flötz, das Lager: sloji soli, oglja, Cig. (T.); s. železnih rud, Zora; die Schichte: zračni, vzdušni sloji, die Luftschichten, Cig. (T.), Žnid.; — sloji, die Bevölkerungsschichten, nk.: (po drugih slov. jez.).
63201. 2. slǫ̑j, m. suh veter, veter, ki suši, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nam. smoj, Štrek. (Let.).
63202. slǫ́jən, -jna, adj. po nekem vetru, burji posušen: slojno = tako suho, da se lomi, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. sloj.
63203. slojíšče, n. = rudno ležišče, die Lagerstätte ( mont.), Cig. (T.).
63204. slojza, f., Danj.- Mik., pogl. solza.
63205. slǫ̑k, slǫ́ka, adj. 1) krumm; sloko drevo; kravji rogovi so sloki, ogr.- Valj. (Rad); ausgeschweift; sloko, die Abnahme des Schiffes am Vorder- und Hintertheil nach unten zu, die Sogbrüstung, V.-Cig.; — 2) = suh, hager, mager, Mur., vzhŠt.- C.; sloka živina, sloka baba, vzhŠt.; — sloki zlati, Danj. (Posv. p.).
63206. slǫ́ka, f. die Waldschnepfe (scolopax rusticola), Habd.- Mik., Notr.- Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.
63207. slokáč, m. ein magerer Mann, C.
63208. slokáča, f. ein mageres Weib, C.
63209. slokȃn, m. ein magerer Mensch, vzhŠt.- C.
63210. slǫ́kanje, n. das Krümmen, das Schweifen, V.-Cig.
63211. slǫ̑kast, adj. 1) gekrümmt, bogenförmig, Cig., Jan., Žnid.; slokasto in zveriženo, C.; — 2) schlank, mager, hager, Jan., Nov.- C., UčT.; slokasta krava, Str.; s. konj, engbäuchiges Pferd, Cig.
63212. slǫ́kati, -am, vb. impf. krümmen, bogenförmig ausschweifen, Cig.
63213. slǫ́kav, adj. krumm, (sluk-) Habd.- Mik., C.
63214. slokı̑n, m. ein magerer Mensch, C.
63215. slokítati, -am, vb. impf. = slokutati, C.
63216. slǫ́kniti se, slǫ̑knem se, vb. pf. sich schlank machen (durch Einziehen des Bauches), M., Z.; sich einziehen, Jan.
63217. slokóba, f. die Krümmung, ogr.- C.
63218. slokóbast, adj. verkrümmt, ogr.- C.
63219. slokobę́dər, -dra, adj. dünnschenkelig: Slokobedri moj župan, Levst. (Zb. sp.).
63220. slǫ̑konja, f. der Knöchel, ogr.- C.; — prim. slok.
63221. slokonòg, -nǫ́ga, adj. krummbeinig, Cig., Jan.
63222. slokọ̑st, f. 1) die Gekrümmtheit, die Krümmung; — 2) die Hagerkeit, Cig., M.
63223. slokúta, f. ein magerer Mensch oder ein mageres Thier, Fr.- C.
63224. slokútast, adj. mager und schwach, C.
63225. slokútati, -am, vb. impf. 1) vom Alter gebückt einhergehen, C.; — 2) vor Magerkeit wankend einhergehen, C.; — prim. slokitati.
63226. 1. slòn, slóna, m. 1) ein Mensch, der gerne herumlehnt, der Faule, Mur., C.; — 2) = legnar, der Wagenlagerbaum, C.; — 3) die Feuerlehne, C.
63227. 2. slòn, slóna, m. der Elephant, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Erj. (Ž.) i. dr.; morski s., neka vrsta tjulenjev: der Rüsseldrache, der See-Elephant, Cig., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.
63228. slonè, -ę́ta, m. der Lümmel, Cig.
63229. slonẹ́ti, -ím, vb. impf. lehnen; na oknu s., im Fenster liegen; — lümmelnd lehnen; kaj tu sloniš! pojdi delat! — na čem s., auf etwas beruhen, Jan.; na blagonravju sloni vsa človeška družba, Levst. (Nauk).
63230. sloník, m. der Brustbaum (des Webstuhles), Jan. (H.).
63231. slonílọ, n. die Lehne, Mur., Jan.
63232. slóniti, slǫ́nim, vb. impf. lehnen machen, anlehnen, Mur.; — ( fig.) stützen: svoje upanje na tebe slonim, ogr.- C.; s. se na koga, auf jemanden vertrauen, ogr.- C.
63233. slonják, m. das Pult, ZgD.
63234. slonokọ̑st, f. = slonova kost, Mur., Cig., Jan., Jap.- C.
63235. slonokostę̑n, adj. elfenbeinern, Mur., Jan.
63236. slǫ̑p, m. die Säule, Jan., Nov.- C.; vodni s., die Wassersäule, DZ.; — nam. stolp; prim. češ. sloup.
63237. slǫ̑pəc, -pca, m. dem. slop; die Columne, die Spalte ( z. B. auf der Seite eines Zeitungsblattes), Jan.; die Rubrik, Jan.
63238. slota, f. regnerisches Wetter, Regen mit Schnee, Rez.- C.
63239. slotati, -am, vb. impf. stürmen und regnen, Rez.- C.; (tudi: slutati, C.).
63240. slòv, slóva, m. 1) der Ruf, Mur.- Cig., Jan., Met., Rog.- Valj. (Rad); velik s. gre za njim, man rühmt ihm vieles nach, Dol.- Cig.; po Dolenjskem se je razširil slov, LjZv.; — 2) der Vulgarname: hiša ima slov: pri Matevžu, Litija; — tudi: slǫ̑v, Valj. (Rad).
63241. 1. slóva, f. 1) der Ruf: dobre slove biti, Jap.- C.; dobra slova kosti omasti, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Buchstabe, kajk.- Valj. (Rad).
63242. slovár, -rja, m. = besednjak, das Wörterbuch, Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.
63243. slovárčək, -čka, m. dem. slovar; das Wörterbüchlein, nk.
63244. slovarjepı̑səc, -sca, m. der Lexikograph, nk.
63245. slovárnik, m. = slovarščak, Jan. (H.).
63246. slovárščak, m. der Lexikograph, (-šček) Jan., Levst. (Zb. sp.).
63247. slovę́čina, f. die Berühmtheit, der Ruhm, Podkrnci- Erj. (Torb.); vsa ta slovečina raka ni pokvarila, Erj. (Izb. sp.).

   62.648 62.748 62.848 62.948 63.048 63.148 63.248 63.348 63.448 63.548  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani