Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (63.048-63.147)

  1. slę́kavəc, -vca, m. der Gebückte, C.
  2. slę́kniti se, slę̑knem se, vb. pf. sich neigen, sich senken, M.
  3. slekútati, -am, vb. impf. faulenzen, C.; — prim. slečati.
  4. slekútavəc, -vca, m. der Faulenzer, C.
  5. slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.- Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.- M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
  6. slẹ̀p, slẹ́pa, m. kurji s., die Nieswurz (helleborus), Z., Medv. (Rok.), Burg. (Rok.).
  7. slẹpáč, m. der Blinde ( zaničlj.), SlGor.- C.; — der Verblendete, Mur., Met.
  8. slẹpáča, f. die Blinde ( zaničlj.), SlGor.- C.; — die Verblendete, Mur.
  9. slẹpák, m. = slepač, C., kajk.- Valj. (Rad).
  10. slẹpár, -rja, m. der Täuscher, der Schwindler, der Betrüger, der Gauner.
  11. slẹpárčək, -čka, m. dem. sleparec; Vsak sleparček ni za nas, Preš.
  12. slẹpárəc, -rca, m. dem. slepar, C.
  13. slẹpáriti, -ȃrim, vb. impf. prellen, betrügen; Schwindeleien ausführen; s. koga, jemanden beschwindeln, ihm Sand in die Augen streuen.
  14. slẹpȃvs, m. der Blinde ( zaničlj.), C.
  15. slẹ̑pce, adv. blindlings, Mik.
  16. slẹpcevǫ̑dnik, m. der Blindenführer, Cig.
  17. slẹ́pčəc, -čəca, m. dem. slepec, Valj. (Rad).
  18. slẹ́pəc, -pca, m. 1) der Blinde; slepec slepca vodi; — 2) = slepica 2), Cig.; — 3) = slepič 2), die Blindschleiche, Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Fr.- C., Frey. (F.), Levst. (Zb. sp.).
  19. slẹ́pəčki, adv. blindlings, Habd.- Mik.
  20. slẹpetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) blinzeln, schlecht sehen, C.; — 2) slepeče n. pr. nad močvirjem o vročini (es zittert die Luft), C.
  21. slẹpẹ́ti, -ím, vb. impf. nach und nach blind werden, Cig., C.
  22. slẹ̑pež, m. slepež je, die Rebenaugen beginnen sich zu entwickeln, jvzhŠt.
  23. slẹpìč, -íča, m. 1) = slepar, Pliskavica (Kras); — 2) die Blindschleiche (anguis fragilis), Mur., C., Erj. (Ž.), Dalm., Rez.- Valj. (Rad), Št.; — 3) das noch schlummernde Gewächsauge ( bes. an der Rebe), Vrtov. (Vin.); — 4) der Wurmfortsatz des Dickdarms, Erj. (Som.).
  24. slẹpír, -rja, m. = slepič 2), die Blindschleiche, Guts., Mur., Kor.- Cig., Jan., C., nad Mariborom- C., Frey. (F.).
  25. slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.
  26. slẹpı̑vəc, -vca, m. der Blender, Cig.; — der Täuscher, der Bethörer, der Verführer, Cig., Jan.
  27. slẹpljìv, -íva, adj. blendend, Mur.; — trügerisch, Mur.; slepljivi svet, Levst. (Zb. sp.).
  28. slẹpnjáti, -ȃm, vb. impf. = pri slabi luči kaj delati, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  29. slepočíca, f. die Schläfe, Blc.-C.; — prim. hs. slepo oko, die Schläfe.
  30. slẹporı̑vəc, -vca, m. sleporivci, Blindwühler (caecilia), Erj. (Z.).
  31. slẹpọ̑st, f. die Blindheit, Mur., Cig., Jan.; vrojena s., Ravn.- Valj. (Rad); — die Verblendung, Cig.
  32. slẹpóta, f. die Blindheit; črna s., der schwarze Star, Cig., Jan., C., Erj. (Som.), DZ.; = jasna s., Z., Strp.; bela s., der weiße Star, Žnid.; siva s., der Krystallstar, Cig.; der graue Star, Strp.; kurja s., die Nachtblindheit, Z.; mesečna s., die Mondblindheit (eine Pferdekrankheit), DZ.
  33. slẹpotíca, f. die Blende ( min.), V.-Cig., Cig. (T.).
  34. slẹpovǫ́ž, m. die Blindschleiche, Mur., Cig., C., Danj.- Mik., vzhŠt.
  35. slẹpúr, -rja, m. 1) der Blödsichtige, der Blinde, Hip.- C.; — 2) = slepič 2), die Blindschleiche, Valj. (Rad); — 3) ein schwach brennendes Licht, Jarn., Cig., C.; — eine Kerze aus schwarzem Unschlitt, V.-Cig.
  36. slẹpúriti, -ȗrim, vb. impf. blöde sehen, Hip.- C.
  37. slẹpútati, -am, vb. impf. herumtasten (wie ein Blinder), Z.
  38. slẹ̑z, m. der Eibisch (althaea officinalis), Mur., Cig., Jan., C., Mik., Tuš. (R.); = beli s., M.; rožasti s., die Pappelrose (althaea rosea), Tuš. (R.); = rdeči s., C.; — die Malve (malva), Meg., Štrek.
  39. slẹzèn, -ę́na, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  40. 1. slẹzę̑na, f. 1) die Milz, Dict.- Mik., Guts., Mur., V.-Cig., Met., DZ., Erj. (Som., Ž.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) = 1. slezenica, die Milzsucht, V.-Cig.; — (solzȇna, Lašče- Erj. [Torb.], slázena [ nam. solzena], Kor.- Erj. [Torb.], suzȃna, Rib.- Mik.).
  41. 2. slẹzę̑na, f. das Pappelkraut, die Malve (malva), Cig., C., Medv. (Rok.); — prim. slez.
  42. 1. slẹzę̑nica, f. 1) dem. 1. slezena; die Milz, Mur.; — 2) slẹzeníca, die Milzsucht, Cig., Jan.
  43. 2. slẹzę̑nica, f. das Schneewasser, Rez.- C.; — prim. slezeti.
  44. slẹzeníčən, -čna, adj. milzsüchtig, Cig.
  45. slẹzenı̑čnik, m. das Milzkraut, Jan.
  46. slẹzenjìv, -íva, adj. milzkrank, Jan.
  47. slẹzę̑nọ, n. = 1. slezena, die Milz, Meg., Alas., Jan., Celovška ok.; (slazánọ, Rož.- Kres).
  48. slẹzę̑novəc, -vca, m. die Malve (malva), Jan., (selz-) Cig.; divji s., die wilde Malve oder Rosspappel (malva silvestris), (selz-) Tuš. (R.).
  49. slẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. = slizeti, sluzeti, langsam tröpfelnd fließen: med slezi, C.; — rinnen: sod slezi, C.
  50. slẹ̑znica, f. die Malve, Jan.; sleznice, Malven (malvaceae), Tuš. (R.).
  51. slẹzóta, f. ein schleimichtes Ding, V.-Cig.
  52. slíba, f., Vrtov. (Km. k.), pogl. sviba.
  53. slíčən, -čna, adj. 1) ähnlich, C., nk.; — 2) conform, Jan.; — congruent, Cig., Jan.; — hs.
  54. slíčiti, -im, vb. impf. reimen, Cig. (T.).
  55. sličnoglȃsje, n. die Onomatopöie, Cig. (T.).
  56. sličnoglȃsnica, f. ein onomatopoetisches Wort, Cig. (T.).
  57. sličnorẹ̑čje, n. die Paronomasie, Jan. (H.).
  58. slíčnost, f. 1) die Ähnlichkeit, C., nk.; — 2) die Conformität, Jan.; — die Congruenz, Cig., Jan.
  59. slı̑k, m. = rima, der Reim, Cig. (T.), Zora.
  60. slíka, f. das Abbild, das Bild, Cig., Jan., nk.; das Gemälde, Jan., nk.; s. iz (vsakdanjega) življenja, das Genrebild, Cig. (T.); — ( pren.) das Bild (eine Schilderung), nk.; — hs.
  61. slı̑kanje, n. das Abbilden, das Malen, nk.; s. na mokrem, die Frescomalerei, Cig. (T.); s. polti, die Carnation, Cig. (T.).
  62. slikár, -rja, m. der Maler, Cig. (T.), C., nk.; s. cvetja, živali, dekoracij, der Blumen-, Thier-, Decorationsmaler, Cig. (T.); — hs.
  63. slikaríca, f. die Malerin, nk.
  64. slikáriti, -ȃrim, vb. impf. Gemälde verfertigen, malen, Z., C.
  65. slikárski, adj. Maler-, nk.
  66. slikȃrstvọ, n. die Malerkunst, die Malerei, Cig. (T.), nk.; s. iz življenja, die Genremalerei, Cig. (T.).
  67. slı̑kati, -am, vb. impf. abbilden, malen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — hs.
  68. slikopìs, -písa, m. die Ikonographie, Cig. (T.); — hs.
  69. slikovı̑t, adj. malerisch, pittoresk, Cig. (T.), nk.
  70. slikovı̑tost, f. das Malerische: s. slovenskih pokrajin, Navr. (Let.).
  71. slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
  72. slı̑nar, -rja, m. 1) = slinec 2), Zora; — 2) gozdni s., die Waldschnecke (limax empiricorum), poljski s., die Acker-Nacktschnecke (limax agrestis), Erj. (Ž.).
  73. slı̑narica, f. die Schaum-Cicade oder Schaum-Zirpe (aphrophora spumaria), Jan., Erj. (Ž.).
  74. slínast, adj. speichelicht, Mur.; — slinasta cesta, eine schlüpfrige Straße, Z.; — mit Speichel belegt oder beschmutzt, begeifert, Cig., M.
  75. slínav, adj. voll Speichel, mit Speichel belegt, geiferig; — schlüpfrig, Mur.; schlatzig: slinava steza, C.
  76. slínavəc, -vca, m. 1) = slinav deček, der Geiferbart, Cig.; = der Rotzbube, Fr.- C.; — 2) die Schnecke, Guts.
  77. slínavka, f. 1) slinava ženska, die Speichlerin, Mur.; — 2) die Speicheldrüse, Cig., Nov.; ustna, trebušna s., Erj. (Som.); podušesna s., die Ohrspeicheldrüse, Strp.; — 3) eine nasse Erdart, M., Kr.- Valj. (Rad).
  78. slı̑nəc, -nca, m. 1) = slinav človek, Cig., Burg. (Rok.); — 2) der Kriecher, Cig.
  79. slı̑než, m. = slinec, Cig.
  80. slíniti, slı̑nim, vb. impf. 1) mit Speichel befeuchten, Mur.; angeifern, Cig.; — 2) s. se, geifern, Mur., Cig.; — schlüpfrig sein (o potu), C.; — s. se okoli koga, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, scherwenzeln; s. se komu, pred kom.
  81. slinı̑vka, f. = slinavka 2), die Speicheldrüse, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  82. slinják, m. der Speichelgang, Strp.
  83. slínjavka, f. = slinavka 3), eine Art lehmige, schleimichte Erde, Nov.- C.; lehmige Kalkerde, Cig.
  84. slínjenje, n. 1) das Anspeicheln; — 2) das Geifern, Mur.; — der Speichelfluss, Cig.; — 3) das Schmeicheln, die Kriecherei, Cig.
  85. slı̑nkati, -am, vb. impf. = izbirljiv biti v hrani (zlasti o živini), Podkrnci- Erj. (Torb.).
  86. slinotòk, -tǫ́ka, m. der Speichelfluss, Jan.
  87. slinǫ́vrat, m. = slanovrat, samojed, C.
  88. slípa, f. das Labkraut (galium aparine), Medv. (Rok.).
  89. slípavka, f. 1) das Klebekraut, das Labkraut (galium aparine), M., Kr.- Valj. (Rad); (slipovka), Cig., C.; — 2) = majhen, slaboten človek, der Knirps, Litija, (slipovka) Štrek., LjZv.
  90. slı̑š, m. = sluh, das Gehör, GBrda.
  91. slišȃj, m. die Hörweite, Jan. (H.).
  92. slišȃłnik, m. das Hörrohr, Cig.
  93. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
  94. slíšən, -šna, adj. hörbar, vernehmbar, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vidne, slišne, čutne šibe božje, Cv.
  95. slı̑šež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  96. slíšnost, f. die Hörbarkeit, die Vernehmbarkeit, Cig.
  97. slı̑v, slíva, adj. zwetschkenblau, Mur., Cig.; bläulich, Mik.
  98. slíva, f. die Pflaume, bes. die Kriechenpflaume (prunus insititia), na zapadu; = češplja, die Zwetschke, der Zwetschkenbaum (prunus domestica), na vzhodu; cesarska s., die Kaiserpflaume, damaščanska s., die Damascenerpflaume, Cig., Tuš. (R.); rumena s., die Wachspflaume, Cig.; — divja ali pasja s., der Schlehdorn (prunus spinosa), C.
  99. slı̑var, -rja, m. 1) der Pflaumenhändler, Cig.; — 2) bakrenasti s., der kupferrothe Pflaumenbohrer (rhynchites cupreus), Erj. (Ž.).
  100. slı̑vəc, -vca, m. eine Art große Zwetschke, vzhŠt.- C.

   62.548 62.648 62.748 62.848 62.948 63.048 63.148 63.248 63.348 63.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA