m (6.301-6.400)

6301. im, m. = ivje, ogr.- C.; — prim. imec.
6302. im, conj. = ker, Prip.- Mik.
6303. imaginārən, -rna, adj. umišljen, imaginär, Cig. (T.).
6304. imȃnje, n. = imenje, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
6305. imȃnjiče, n. dem. imanje, kajk.- Valj. (Rad).
6306. imȃtelj, m. der Besitzer, Nov.- C., DZ.
6307. īmber, m. der Ingwer (zingiber officinale), Cig., Tuš. (R.); — prim. rus. imbirъ, inbirъ.
6308. īmberovəc, -vca, m. das Ingwerbier, Cig.
6309. ímbra, f. = imra, C.
6310. imbrina, f. neka vinska trta, Z., SlN.
6311. imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.- Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.- C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.- Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen ( gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
6312. ı̑məc, -mca, m. = ivje, der Rauhreif, Tolm.- Erj. (Torb.).
6313. imę̑la, f. = omela, melje, die Mistel, kajk.- Valj. (Rad).
6314. imelje, n. = ivje, vzhŠt.- C.
6315. imẹ́lọ, n. die Habe, das Vermögen, Jan., Cig. (T.); stregle so mu od svojega imela, Trub.
6316. imendȃn, m. = god, godovno, der Namenstag, Cig., Jan., nk.; — hs.
6317. imę̑nice, adv. = imenoma, C.
6318. imeník, m. das Namensverzeichnis, der Katalog, die Nomenclatur, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.; volivski i., die Wählerliste, Levst. (Nauk); bralni i., die Verlesliste, DZkr.
6319. imenı̑t, adj. = imeniten, Cig., Jan., Mik., Dalm., Jsvkr.; imeniti učenjaki, Zv.; imeniti knjižniki zdanje dobe, Levst. ( LjZv.).
6320. imenítən, -tna, adj. vornehm; i. gospod; imenitno se držati, eine wichtige Miene machen; hervorragend, berühmt; i. kralj; wichtig, bedeutend, imenitne reči, stvari.
6321. imenítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. vornehm thun, V.-Cig.; imponieren wollen, Cig. (T.).
6322. imenı̑tnica, f. vornehme, angesehene Frau, Cig.
6323. imenı̑tnik, m. vornehmer, angesehener Mann, Guts., V.-Cig., C.; največi imenitnik kraljevega dvora je bil Aman, Ravn.
6324. imenítnost, f. die Vornehmheit, die Ansehnlichkeit, die Berühmtheit, die Wichtigkeit; — mestne imenitnosti, die Merkwürdigkeiten der Stadt.
6325. imenı̑tost, f. = imenitnost, Mur., Cig.
6326. imenják, m. der Namensgenosse, Cig., Jan., M.; midva sva imenjaka, wir haben gleiche Namen, Z.; Unac, našemu Uncu imenjak, Navr. (Let.); — der Namenspatron, Vrt.
6327. 1. imẹ̑nje, n. die Habe, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Krelj, Mik.; vse imenje ter blago, alles Hab und Gut, Meg.; popisovanje hišnega imenja, Dict.; stregle so mu od svojega imenja, Dalm.; sirotinsko i., das Waisenvermögen, DZ.; pravdno i., das Zinsgut, d. i. ein Gut, von dem ein Zins an den Grundherrn zu entrichten ist, Rec.
6328. 2. imę̑nje, ** n. coll. die Namen; imenje za atlant preskrbeti, Let.
6329. imenodajȃvəc, -vca, m. der Namengeber, Cig.
6330. imenodajȃvka, f. die Namengeberin, Cig.
6331. imę̑noma, adv. namentlich, mit Namen, C., nk.
6332. imenonosı̑telj, m. der Namensträger, SlN.
6333. imenopìs, -písa, m. sklicevalni i., die Einberufungconsignation, Levst. (Nauk).
6334. imenoslǫ́vən, -vna, adj. terminologisch: imenoslovna vzrazila, Levst. (Nauk).
6335. imenoslǫ̑vje, n. razlaga izrazov, ki se rabijo v posameznih znanstvih, die Terminologie.
6336. imenoslǫ̑vski, adj. terminologisch: imenoslovske oblike, Levst. (Zb. sp.).
6337. imenováłən, -łna, adj. 1) nennbar, (-aven) V.-Cig. (?); — 2) Ernennungs-: imenovȃlni dekret, DZkr.
6338. imenovȃłnik, m. der Nominativ ( gramm.), Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
6339. imenovȃnje, n. 1) das Nennen, die Benennung; častno i., die Titulatur, Cig., Jan.; — 2) die Ernennung, Cig., Jan., nk.
6340. imenovȃtelj, m. der Nenner eines Bruches ( math.), Cig. (T.).
6341. imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).
6342. imenovȃvəc, -vca, m. 1) der Namengeber, Cig.; — der Nenner ( math.), Cel. (Ar.); — 2) der Ernenner, Cig.
6343. imenovȃvka, f. die Namengeberin, Cig.
6344. imę̑nski, adj. Namens-, C.; — nominell, V.-Cig., Jan.; imenska vrednost, der Nennwert, Cig., DZ.
6345. imę̑nstvọ, n. die Terminologie, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Navr. (Kop. sp.).
6346. ímər, -mra, m. = imra, C.
6347. imẹ̑tək, -tka, m. die Habe, das Besitzthum, das Vermögen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); iz krajevnega imetka, aus Localmitteln, DZ.
6348. imẹ̑telj, m. der Inhaber: i. kakega pisma, i. trgovinskih mark, DZ.; i. kakega vojaškega polka, nk.
6349. imẹ́tən, -tna, adj. = imovit, Jan.
6350. imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.- Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben ( germ.); rad i. koga, gerne haben ( germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen ( germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.- Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.- Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.- Mik. (V. Gr. III. 176.).
6351. imẹ̑tje, n. die Habe, der Besitz, das Vermögen, Cig., Jan., M., nk.
6352. imẹ̑tnica, f. die Inhaberin, Cig., Jan.
6353. imẹ̑tnik, m. der Inhaber, Cig., Jan., Nov., DZ.
6354. imẹ́vati, -am, vb. impf. zu haben pflegen, Jan., C., Mik., DZ., SlN., Nov., Levst. (Zb. sp.).
6355. imẹ̑vəc, -vca, m. = imetnik, Jan., C.
6356. ı̑mje, n. = inje, ivje, Mur., Cig., Mik., C., BlKr.
6357. imortēlka, f. die Immortelle (helichryson), Jan.
6358. imovína, f. die Habe, das Vermögen, Jan., C.; zeitliche Güter, Cig. (T.); občinska i., das Gemeindevermögen, Levst. (Nauk); glavna (založna) i., der Vermögensstamm, DZ.; — das Haben, das Guthaben ( merc.), Cig. (T.); razpoložna i., das disponible Haben, DZ.; — hs.
6359. imovínica, f. dem. imovina, kleine Habe, Zv., LjZv.
6360. imovı̑nski, adj. Vermögens-: i. list, der Vermögensausweis, SlN.
6361. imovı̑t, adj. wohlhabend, vermöglich, Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
6362. imovı̑tost, f. der Wohlstand, die Vermöglichkeit, Cig. (T.), nk.
6363. imovník, m. der Besitzer, Levst. (Nauk).
6364. impozāntən, -tna, adj. imeniten, znamenit, imposant, Cig. (T.).
6365. improvizácija, f. duševen izdelek, pos. govor brez pripravljanja, die Improvisation.
6366. improvizātor, -rja, m. govornik, ki se ne pripravlja za svoje govore, der Improvisator.
6367. ímra, f. die Holzader, die Holzflader, C.; (jimra), Cig.; — die Steinader, C.; — der Jahresstreifen im Baume, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Wimmer = Holzmaser (?).
6368. ímrast, adj. aderig: i. les, vzhŠt.- C.
6369. ímrati se, ı̑mram se, vb. impf. flimmern, glitzern, Šaleška dol.- C.
6370. ı̑mrnat, adj. voll Adern (o lesu in kamenu), C.
6371. ı̑nam, adv. = drugam, Mur., Cig., Jan., Mik., Let., vzhŠt.
6372. indeterminīzəm, -zma, m. nauk, da je človeška volja svobodna, der Indeterminismus, Lampe (D.).
6373. indiferentīzəm, -zma, m. ono mišljenje, ki ne daja prednosti enemu predmetu pred drugim v nravstvenem, verskem, modroslovskem in političnem oziru, der Indifferentismus.
6374. inoplemę̑nik, m. človek drugega plemena, drugonarodnik, Cig. (T.).
6375. inozę̑məc, -mca, m. der Ausländer, C., nk.; — rus.
6376. inozę̑mje, n. = inozemstvo, nk.
6377. inozę̑mka, f. die Ausländerin, nk.; — rus.
6378. inozę̑mski, adj. ausländisch, nk.; — rus.
6379. inozę̑mstvọ, n. das Ausland, Cig. (T.), nk.; — rus.
6380. instrumēnt, m. orodje, pos. glasbeno, das Instrument, Cig. (T.).
6381. instrumentāl, m. družilnik, der Instrumental ( gramm.).
6382. instrumentālən, -lna, adj. Instrumental-, Cig., Jan., nk.
6383. iskromèr, -mę́ra, m. der Funkenmesser, Cig.
6384. istoimę̑n, adj. gleichnamig, gleichbenannt, Cig. (T.), Nov.- C., Zora, Zv.
6385. istoimę̑nost, f. die Gleichnamigkeit, Cig. (T.).
6386. istoimę̑nski, adj. gleichnamig, Cel. (Ar.).
6387. istomę́rən, -rna, adj. von gleichem Maße, DZkr.; — gleichmäßig, Cig. (T.).
6388. istomẹ́stən, adj. gleichstellig ( math.), Cig. (T.).
6389. istomǫ́čən, -čna, adj. isodynamisch, aequipollent, aequivalent, Cig. (T.).
6390. istomǫ̑čnica, f. die Aequivalentzahl, Cig. (T.).
6391. istomočnína, f. das Aequivalent, Cig. (T.).
6392. itam, adv. = tam-le, Rez.- C.
6393. izȃmati, -am, vb. pf. z amo izmeriti, Cig.
6394. izbočenojámast, adj. convexconcav, Sen. (Fiz.).
6395. izcímiti se, -cı̑mim se, vb. pf. 1) hervorkeimen, Cig., Jan.; — pren. hervorgehen, sich entspinnen, Cig., Jan., nk.; iz tega se je pravda izcimila, das rief einen Rechtsstreit hervor, Cig.; — 2) auskeimen: repa, krompir se izcimi, Cig.
6396. izcimováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad izcimiti se; sich entwickeln: izcimuje se največ gorkote v životu, Let.; (pravilneje: izcimljevati se).
6397. izcmȗlək, -lka, m. etwas Ausgesogenes, C.; (izcmȗłək?).
6398. izcmúliti, -im, vb. pf. schmatzend aussaugen: i. hruško, vzhŠt.- C.
6399. izčȃjmati se, vb. pf. zu sich kommen, zur Besinnung kommen, Št.- Cig., Jan., C.; izčajmaj se, zaspanec! jvzhŠt.; — zdaj sem se izčajmal = zdaj sem se spomnil, Celjska ok.
6400. izčemeríti se, -ím se, vb. pf. ausgrollen, Z.

   5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani