Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (62.548-62.647)

  1. skrȃnje, n. die Schläfe, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); (skrenje, das Kinn, Meg.).
  2. skrȃnji, -ev, m. pl. die Kinnlade, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  3. skranjíšče, n. der Kinnbacken, Guts., Mur., Cig., Jan.
  4. skrápa, f. die Kruste, C.; die gefrorene Schneedecke, die Schneekruste, Mur., Cig., Jan.; — die harte Erdkruste, C.; — prim. skorlup.
  5. skrápast, adj. harsch, rauh vom Frost, Mur.- Cig.
  6. skrásti, -krádem, vb. pf. in Menge zusammenstehlen, C.
  7. skrástiti se, -im se, vb. pf. verharschen (o rani), C.
  8. skrátiti, -im, vb. pf. verkürzen, Cig., ( gramm.) Cig. (T.), M.; skračeno ime, LjZv.; — schmälern, C.; s. komu kaj, C.; dohod s., Levst. (Zb. sp.).
  9. skrátka, adv. = s kratka, kurzum, nk.
  10. skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
  11. skŕbən, -bna, adj. sorgfältig; skrbno pregledovanje računov; — sorgenvoll: skrbnega obraza, LjZv.; — skrbno je, es ist zu befürchten, Krelj; — eifrig, besorgt; skrben oče biti svojim otrokom: s. gospodar; s. za kako reč; s. svojega dela, Met.; — wirtschaftlich, C.; — tudi: skrbȃn, -bnà.
  12. skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.- Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.- Vest.
  13. skrbljìv, -íva, adj. besorgt, beflissen, Cig., Jan.; sorgfältig, Mur., Cig., Jan.; skrbljivo paziti na kaj, ogr.- C.
  14. skrbljívost, f. die Besorgtheit, die Sorgfalt, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); božja s., die Vorsehung Gottes, C.
  15. skrbník, m. derjenige, dem die Obsorge über jemanden o. etwas anvertraut ist: der Pfleger, der Curator, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ.; kurator, akademije skrbnik, Navr. (Let.); potrebovalo je vinstvo nebeškega skrbnika in varuha, LjZv.; — = varuh, der Vormund, Jan., V.-Cig.
  16. skrbnı̑štvọ, n. die Pflegschaft, Jan. (H.); das Amt des Curators, nk.
  17. skȓčba, f. die Zusammenziehung; — der Schrumpf, Cig.
  18. 1. skȓčək, -čka, m. eine krampfhafte Zusammenziehung, Mur.
  19. 2. skȓčək, -čka, m. = hrček, der Hamster, Cig.; — prim. skriček; češ. skřček.
  20. skȓčenəc, -nca, m. der Geizhals, der Filz, Cig.
  21. skrčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad skrčiti; zusammenziehen; s. se, sich zusammenziehen: srce se neprenehoma razteguje in skrčuje, Vrtov. (Km. k.).
  22. skrčı̑təv, -tve, f. die Zusammenziehung, die Zusammenschrumpfung, Jan., M.
  23. skŕčiti, -kȓčim, vb. pf. zusammenziehen, constringieren; — v les so ga skrčili, man hat ihn in den Bock gespannt, Mur.; — skrčen, contract, Cig.; einschrumpfen machen; s. se, sich zusammenziehen, zusammenschrumpfen; volnate nogavice se rade v perilu skrčijo, Cig.; — kleiner, kürzer machen: abkürzen, beschränken; — reducieren ( math.): istoimenske izraze s., Cel. (Ar.); s. se, kleiner werden, sich vermindern; dohodki so se mi skrčili; — skrčen biti, knauserig sein, Cig.
  24. skrčljìv, -íva, adj. leicht zusammenschrumpfend, Mur.
  25. skrčljívost, f. das Vermögen sich zusammenzuziehen, das Contractionsvermögen, Cig. (T.); s. mišec, Cig. (T.).
  26. skrdẹ́liti se, -ẹ̑lim se, vb. pf. sich zusammenrotten, C., Z.
  27. skrę́cati, -am, vb. impf. = skrekati, C.
  28. skrę̑čnik, m. der Günsel (ajuga), Cig., Jan., Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  29. skrẹ̑g, m. die Entzweiung (durch Zank), Cig.
  30. skrẹ̑gati se, -am se, vb. pf. sich zerzanken, sich zerwerfen; s. se s kom; s pametjo se je skregal, er handelt nicht mehr vernunftgemäß; s kruhom se s., vor Wohlergehen muthwillig werden, Z.
  31. skrẹgávati se, -am se, vb. impf. = kregati se (greinen), Hal.- C.
  32. skrèk, skréka, m. der Froschfuß, Jan., Gor.- Mik.; Žaba pravi: vek vek vek, Primi jo za zadnji skrek! Valj. (Rad); — prim. skrak.
  33. skrę́kati, -kam, -čem, vb. impf. keuchen, husten ( z. B. wie ein alter Mann), Z.; kreischen (wie ein Kranker), C.
  34. skréniti, -krę́nem, vb. pf. eine Schwenkung machen, C.
  35. skrẹ́niti se, -nem se, vb. pf. starr werden, BlKr.
  36. skrȇnje, n. das Schlafbein, Notr., V.-Cig.; — das Kinn, Meg.- Mik.; — pogl. skranje.
  37. skrepeláti, -ȃm, vb. pf. = s krepelom sklatiti, mit einem Prügel herabschlagen, Notr., Gor.
  38. skrepelẹ́ti, -ím, vb. pf. eig. verfliegen: zu Asche werden, Z.; ogenj skrepeli, C.
  39. skrẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. starr werden, gefrieren: vse skrepeni od mraza, Lašče- Levst. ( LjZv.); s. od zime, Vrt.
  40. skrẹpę́niti, -ę̑nem, vb. pf. erstarren, Dict.; o živini: verrecken, BlKr.
  41. 1. skrésati, -krę́šem, vb. pf. (Zweige) abhauen, Mik. (Et.).
  42. 2. skrésati, -krę́šem, vb. pf. abschleifen: črevlje s., Cig.; — prim. izkresati.
  43. 3. skrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) ogenj s., Feuer schlagen, Cig.; — 2) s. se, preprosto za: ozdraveti, M., Z., Ig (Dol.); — ( nam. vzk-).
  44. skrę́ta, f. neko jabolko, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.).
  45. skrę́tati, -am, vb. impf. ad skreniti; biegen, Mik.
  46. skrevljáti, -ȃm, vb. pf. verkrümmen; skrevljan, verkrümmt, Dict.
  47. skrevsáti, -ȃm, vb. pf. abtreten: črevlje s., M.
  48. skȓgar, -rja, m. polži skrgarji, die Kiemenschnecken, Cig. (T.).
  49. skŕgati, -gam, -žem, vb. impf. zirpen: skržak skrže, C.
  50. skŕge, f. pl. = škrge, die Kiemen (branchiae), Cig. (T.).
  51. skrgonǫ̑žəc, -žca, m. skrgonožci, Kiemenfüßer ( zool.), Cig. (T.).
  52. skrgútati, -am, vb. impf. = škrgutati, knarren, C.
  53. skŕhati, -am, vb. pf. schartig machen; nož, sekiro s.; skrhan nož, ein schartiges Messer; pero s., die Feder abnützen, Cig.; — verderben; ceno, račun, veselje komu s., Cig.; srečo komu skrhati, sreča se mu je skrhala, Cig.; — besedo s., das Wort brechen, ZgD.; — s. se, von einem Vorhaben abstehen, Z.
  54. skŕhavəc, -vca, m. der Krüppel, Mariborska ok.- Kres.
  55. skrhetáti, -ȃm, vb. pf. = skrhati, Ahac.- M.
  56. skrhljáti, -ȃm, vb. pf. = v krhlje razrezati, Z.; — zerbröckeln, Jan., C.
  57. skŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. schartig machen, M., C.; — verletzen, Jarn.- M., C.; — s. besedo, das Wort brechen, C.; — s. se, alt, schwach werden, C.; — s. se, von einer Arbeit oder einem Versprechen abstehen, C.
  58. 1. skríčati, -ím, vb. pf. durch Schreien versammeln.
  59. 2. skríčati, -ím, vb. pf. = zakričati, aufschreien: Kaj si tak milo skričala? Npes.-Vraz; ( nam. vzk-).
  60. skrı̑čək, -čka, m. = hrček, der Hamster, Cig., Jan., Zv.
  61. skričič, m. = taščica, das Rothkehlchen, C.
  62. skríkniti, -krı̑knem, vb. pf. = zakričati, Z., Zora; veselo si s., Danj. (Posv. p.); ( nam. vzk-).
  63. skrı̑lar, -rja, m. der Schieferhauer, Cig.
  64. skrílavəc, -vca, m. der Thonschiefer, Erj. (Min.).
  65. skrı̑łčica, f. dem. skril; eine kleine Schieferplatte: eine kleine Platte, (škr-) Dict.
  66. skríliti se, -im se, vb. impf. sich schiefern, Cig. (T.).
  67. skríljevəc, -vca, m., Cig. (T.), pogl. skrilavec.
  68. skrínja, * f. die Truhe, die Lade, Cig., Jan., Dalm., Jsvkr.- Valj. (Rad), Burg., nk.; — prim. stvn. scrini, Schrein, Mik. (Et.).
  69. skrípəc, -pca, m. 1) das Gelenk, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Glied, Ben.- C.; — 2) der Kloben in der Rolle ( mech.), Cig. (T.); — der Flaschenzug, Lašče- Erj. (Torb.); — v skripcẹ́h biti, in Verlegenheit sein, dekleta so vsa na skripceh = vse žive in po koncu so, Erj. (Torb.); — prim. škripec.
  70. skripèt, -pę́ta, m. das Geknirsch, C.
  71. skrı̑špati, -am, vb. pf. narbig machen: skrišpano usnje, das Narbenleder, Cig.
  72. skríti, -krı̑jem, vb. pf. verstecken, verbergen; s. se, sich verstecken, sich verbergen; košuta se je lovcem ( vor den Jägern) skrila, Met.; v zatišju severju in burji skrit, Levst. (Beč.); s. se v goščavo, v gozd, in das Dickicht, in den Wald sich begeben, um sich dort zu verstecken; — skrit, verschlossen, zurückhaltend, Cig. (T.).
  73. skriváč, m. der Hehler, Jan., C., SlN.- C.; — skrivača igrati, eine Art Versteckspiel, Valj. (Rad), Vrt.; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, LjZv.
  74. skrivàj, adv. (iz part. skrivaje); heimlich, heimlicher Weise; s. storiti, povedati kaj.
  75. skrivȃjčič, m. = pankrt, Dict.
  76. skrivák, m. der Schlupfwinkel, C.
  77. skriválišče, n. das Versteck, der Schlupfwinkel, Mur., Cig., Jan., Trav.- Valj. (Rad), nk.; tudi: skrivalíšče.
  78. skrivȃljkati se, -am se, vb. impf. Verstecken spielen, Mur.
  79. skrivȃljkinja, f. die sich im Spiel verbirgt, Mur., Danj.- Mik.
  80. skriválọ, n. = skrivališče, Mur.
  81. skrívanje, n. das Verstecken; das Verheimlichen; die Geheimthuerei.
  82. skrívati, -am, vb. impf. ad skriti; verstecken; verheimlichen; ukradeno blago s.; tatove s., Diebe hegen, Cig.; bolezen, svojo nevoljo s.; s. se, sich verstecken, sich verbergen; s. se za koga, sich hinter jemandem verstecken, Cig.; — verhehlen; pred kom (komu) kaj s.; nič ne skrivam, ich mache kein Hehl daraus; — skrivaje, heimlicher, verstohlener Weise, Cig., Boh., Dalm.; oni so skrivaje mrežo postavili, Trub.; nikar po noči ni skrivaje, temveč očito, Trub.; mislil je njo skrivaje zapustiti, Schönl.
  83. skrivȃtva, f. die Verheimlichung, C.
  84. skrivȃvəc, -vca, m. der Hehler, Mur., Cig., Jan.
  85. skrivȃvka, f. die Hehlerin, Mur., Cig., Jan.
  86. skrívce, adv. heimlich, versteckter Weise, C., Mik.
  87. skrivę̑čki, adv. = skrivaj, Prip.- Mik.
  88. skrívən, -vna, adj. geheim; s. shod; skrivne želje; na skrı̑vnem, im Verborgenen; na skrivnem se shajati, Cig.; — Geheim-: skrivni svetnik (svetovavec), der Geheimrath, nk.
  89. skrivę̑nčati, -am, vb. pf. = skrivenčiti: s. se, (o lesu) verkrüppeln, Cig., Šol.
  90. skrivę́nčiti, -ę̑nčim, vb. pf. verkrümmen, M., Bes.
  91. skrivíčiti, -ı̑čim, vb. pf. Unrecht thun: skrivičeno popraviti, C.
  92. skrivína, f. die Verkrümmung, die Lahmheit, C.
  93. skrivínast, adj. lahm, C.
  94. skrivíti, -ím, vb. pf. krumm biegen, krümmen, verkrümmen, verbiegen; skrivljena ploskev, eine gekrümmte Fläche, Žnid.; s. se, krumm werden; — s. obraz, das Gesicht verziehen, Cig.
  95. skrivljénje, n. die Biegung, DZ.; — die Verkrümmung, Cig.
  96. skrivnjȃva, f. die Heimlichkeit, C.; — das Geheimnis, Mur., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  97. skrivnopı̑sje, n. die Gehermschrift, die Kryptographie, Cig.
  98. skrivnoplǫ́dən, -dna, adj. kryptogamisch ( bot.), Cig., Jan.
  99. skrivnoplǫ̑dnica, f. das Kryptogam, Cig.
  100. skrivnoplǫ̑dstvọ, n. die Kryptogamie, Cig.

   62.048 62.148 62.248 62.348 62.448 62.548 62.648 62.748 62.848 62.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA