Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (62.448-62.547)

  1. skopčevína, f. das Schöpsenfleisch, das Hammelfleisch, Cig., Jan., C.
  2. 1. skópəc, -pca, m. 1) geschnittener Schafbock, der Schöps, Cig., Jan., C., DZ., Kras- M., Gor.; — 2) der Castrat, der Eunuch, Cig., Met., Mik.
  3. 2. skǫ́pəc, -pca, m. der Geizige, der Geizhals.
  4. 3. skópəc, -pca, m. eine eiserne Falle, das Schlageisen, Cig., Jan., C., Štrek., Gor., ogr.- Valj. (Rad).
  5. 4. skópəc, -pca, m. = skobec, Guts., Jarn., Frey. (F.); — povodni s., der Flussfischadler (pandion haliaetos), Frey. (F.).
  6. skopíca, f. das Verschneidemesser, Cig.
  7. skopíčiti, -ı̑čim, vb. pf. aufhäufen, Z.
  8. skopı̑n, m. der Knauser, Cig., Jan.
  9. skopíniti, -ı̑nim, vb. impf. knausern, Cig.
  10. skopı̑tar, -rja, m. = rezar, der Castrierer, der Gelzer, Cig., Kras- M.
  11. skopíti, -ím, vb. pf. entmannen, verschneiden, castrieren, Mur., Cig., Jan., (skǫ́piti) Plužna, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); skopljen, entmannt, Jap. (Sv. p.); na pol skopljen, halbverschnitten, Cig.
  12. skoplję́nəc, -nca, m. der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan., C.; skopljenci, kateri niso zaroda imeli, Škrinj.; konj s., der Wallach, Levst. (Nauk), DZ.
  13. skopljeník, m. = skopljenec, Cig.
  14. skopnẹ́ti, -ím, vb. pf. zerthauen, vergehen (vom Schnee): sneg je skopnel; — ( pren.) od strahu s., vor Schrecken vergehen, Z.
  15. skopnẹ́vati, -am, vb. impf. zu schmelzen, zu vergehen pflegen, nk.
  16. skopníca, f. eine Stelle, wo der Schnee bereits geschmolzen ist, Jarn., Jan., C.
  17. skoporìt, -ríta, adj. = skop; Privoščila skoporita Komaj bo ti sok neslan, Preš.
  18. skoporı̑təc, -tca, m. = skopec, der Knauser, Dict., Cig., C.
  19. skoporítiti, -ı̑tim, vb. impf. knausern, kargen, C.
  20. skoporı̑tnež, m. = skopec, der Knauser, Cig., M.
  21. skoporı̑tnica, f. die Knauserin, Cig., M.
  22. 1. skopováti, -ȗjem, vb. impf. knausern, kargen; s. s čim: s. z vinom, Levst. (Zb. sp.).
  23. 2. skopováti, -ȗjem, vb. impf. ad skopati, Z.
  24. skopŕcati se, -am se, vb. pf. burzeln, stürzen: po stopnicah s. se, C.
  25. skoprnẹ́ti, -ím, vb. pf. vor Verlangen vergehen, verschmachten: od žeje s.; skoprnel bo še, er wird sich noch zu Tode kümmern, Cig.
  26. skopúh, m. der Geizhals.
  27. skopȗn, m. = skopuh, Cig.
  28. skopušáriti, -ȃrim, vb. impf. = skop biti, Zv.
  29. skòr, adv. = skoro, skoraj, Mur., Cig., Jan.; — (na skori = skoraj, ogr.- Mik.).
  30. skorȃčič, m. ein kleiner, aufbrausender Mensch, Zilj.- Jarn. (Rok.); — ein muthwilliger Bube, Z.; — prim. skoračiti se.
  31. skoráčiti se, -ȃčim se, vb. pf. = razkoračiti se, Z., M.
  32. skorȃčnikar, -rja, m. ein säbelbeiniger oder O-beiniger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. skoračiti se.
  33. skóraj, adv. 1) bald; da bi le že skoraj prišel! — 2) skòraj, beinahe, fast; skoraj bi ga bil zadel; skoraj tako lep; skoraj da je mraz, fast könnte man sagen, es sei kalt, jvzhŠt.; "skoraj" še ni zajca ulovil, "komaj" ga je pa, Npreg.
  34. skórčək, -čka, m. dem. 1. skorec: iz brezove skorje spleten košek, v katerega jagode nabirajo, Polj.
  35. skórčevka, f. 1) das Weibchen des Stares, Jan.; — prim. 2. skorec.
  36. 1. skórəc, -rca, m. der Erdbeerköcher, Gor.- Cig.
  37. 2. skórəc, -rca, m. = škorec, škvorec, Mur.
  38. skorən, -rna, adj. schnell, eifrig, fleißig, C.; (— hitzig, streng, schlimm, C.; skorni ljudje, hitzige, schlimme Leute, Npes.-Vraz; übermüthig, Fr.- C.; trotzig, boshaft, C.; — skorna zima, strenger Winter, C.; — tudi: skuren, C.).
  39. skórič, m. = 1. skorec, iz lubja ali skorje spletena posodica, v katero smolo, jagode i. dr. bero, Notr., Gor., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  40. skóričək, -čka, m. dem. skorič, Polj.
  41. skọ̑riš, m. der Speierling (sorbus domestica), Mik.; — prim. oskoriš, oskoruš.
  42. skǫ́rja, f. die rauhe Rinde, die Kruste; hrastova s.; dati komu skorjo kruha; — vinska s., der Weinstein, Cig.; — sladka s., die Zimmtrinde, Dict., Cig., Kr.; — tudi: skọ̑rja, Dol.
  43. skǫ́rjast, adj. rauhrindig, krustenartig, krustig, Cig., Jan., Cig. (T.); zmrzli, skorjasti sneg, Jurč.
  44. skǫ́rjavəc, -vca, m. birsasti s., die weinsteinartige Krustenflechte (lecanora tartarea), zemljepisni s., die Wandkartenflechte (lecidea geographica), Tuš. (R.).
  45. skǫ́rjica, f. dem. skorja; das Krüstchen, ein Stückchen rauher Rinde; s. kruha; — sladka s., die Zimmtrinde, Cig.
  46. skǫ́rjičnik, m. der Zimmtbaum, Z.
  47. skorlȗp, m. der Milchrahm, Cig.; — die Kruste, die sich an der Oberfläche der geackerten Dammerde nach einem Regen durch Austrocknen bildet, Cig., Ip.; — der Weinstein, C.; — prim. skrlup, škrlup, skralup, skralub.
  48. skorlúpa, f. die Eierschale, Jarn., Mik.
  49. skǫ́rnja, f. der Stiefel, Cig. (T.); — prim. škorenj.
  50. skǫ̑rnjak, m. = škornjak, die Gabelweihe, Levst. (Nauk).
  51. skórọ, adv. = skoraj, Mur., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Ben.- Kl., nk.
  52. skorǫ́cẹlj, m. die Schafgarbe (achillea millefolium), Št. Andrež ( Št.)- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  53. skorpijǫ̑n, m. der europäische Scorpion (scorpio europaeus), Erj. (Ž.).
  54. skọ̑rš, m. = skoriš, oskoriš, Jan., Štrek., jvzhŠt.
  55. skọ̑ruš, m. = oskoruš, skoriš, C.
  56. skosáti, -ȃm, vb. pf. in Stücke schneiden, zerhacken, Z., jvzhŠt.
  57. skosíti, -ím, vb. pf. = zdrobiti: skošeno žito, geschrotenes Getreide, Vrtov. (Km. k.); posušena, a še ne žgana opeka, od dežja pokvarjena, se skosi in znova podela, Ip.- Erj. (Torb.); — zerstückeln, GBrda.
  58. skostenẹ́ti, -ím, vb. pf. verknöchern, Mur., Cig.
  59. skoščenẹ́ti, -ím, vb. pf. verknöchern, Cig., Jan.
  60. skòt, skǫ́ta, m. 1) das Junge, Z.; prve skote v vodo vreči, vzhŠt.; — 2) das Gezücht, Z.; — 3) = živina, Valj. (Rad); (tudi: hs.).
  61. skotalíti, -ím, vb. pf. herabrollen, Jan.
  62. 1. skotáti, -ȃm, vb. pf. herabwälzen, Jan.
  63. 2. skotáti, -ȃm, vb. pf. zusammenwälzen, Cig.
  64. skotíti, -ím, vb. pf. Junge werfen, ogr.- M., Vrt.; ako bi konja mačka skotila, bi podkovan za peč šel = keine Taube heckt einen Sperber, V.-Cig.
  65. skǫ̑tnik, m. das Beinheil (symphytum), Trst. (Let.).
  66. 1. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = skotiti, Mur., C., Mik.; s. se, geworfen werden, Mur.
  67. 2. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. herabwälzen, Jan.
  68. 3. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = zavaliti, hinwälzen, C., Glas.; ( nam. vzk-).
  69. skovánka, f. = skovana beseda, der Neologismus, Cig., nk.
  70. skováti, -kújem, vb. pf. durch Schmieden zustande bringen, schmieden, Cig.; verigo s.; — prägen: denar s., ein Geldstück prägen, Cig.; — novo besedo s., ein neues Wort bilden, nk.; — s. kaj, etwas geheim abmachen, Cig.
  71. skovík, m. 1) das Eulengeschrei, M.; — 2) eine Art kleine Eule, C.; der Kauz, die Habichtseule (surnia), Frey. (F.), Cig., Jan.
  72. skovíkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien ( v. der Eule): sova skoviče.
  73. skovíkniti, -ı̑knem, vb. pf. einen Laut, wie das Geschrei der Eule, von sich geben, Z., SlN.
  74. skovı̑ncati, -am, vb. impf. winseln, C.
  75. skovı̑ndrati, -am, vb. impf. schreien wie junge, hungrige Schweinchen, Z.
  76. skovír, -rja, m. das Käuzchen, Jan., Zora- C.; — die Nachteule, Erj. (Torb.), Gor.
  77. skovúlati, -lam, -ljem, vb. impf. heulen: pes skovulje, Ip.- Erj. (Torb.).
  78. skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
  79. skọ̑zən, -zna, adj. 1) Durchgangs-: skozno blago, C.; — 2) durchsichtig, Cig., C.; skozno vino, Vrtov. (Vin., Km. k.); — 3) wach, aufmerksam, ogr.- C.
  80. skozniti, -im, vb. impf. wachen, ogr.- C.
  81. skoznìv, -íva, adj. wachsam, sorgfältig, C.
  82. skoznováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — s. na kaj, auf etwas achten, ogr.- C.
  83. skǫ̑žnja, f. das Loch, C., Vrt., Levst. (Rok.); — prim. skvožnja.
  84. skráda, f. die gemeine Quecke (triticum repens), Cerovo ( GBrda), Petovlje- Erj. (Torb.); — der Geißklee (cytisus sagittalis), Josch.
  85. skradnjáča, f. = skrajnjača, das Schwartbrett, C., Mik.
  86. skrȃdnji, adj. = skrajnji, C., ogr.- Mik., BlKr., jvzhŠt.; skradnja zemlja, C.; skradnjo uro zvoni, es läutet die Zügenglocke, BlKr.
  87. skrájda, f. der Ginster (genista sagittalis), Fr.- C.; — prim. skrada.
  88. skrȃjəc, -jca, m. 1) das Schwartbrett, C.; — 2) der Stockzahn (beim Rindvieh), C.
  89. skrȃjnica, f. = vitra, prva pod lubjem odcepljena, Rib.
  90. skrȃjnik, m. 1) das Schwartbrett, C.; — 2) der Pol ( phys.), Cig. (T.); enega skrajnika, unipolar, Cig. (T.).
  91. skrajnják, m. 1) = skrajnjača, C.; — 2) skrȃjnjak, der Eckzahn (skranjek), Jan.
  92. skrájnost, f. das Extrem, Cig., nk.
  93. skrajšȃj, m. das Abkürzungszeichen, Cig.
  94. skrȃjšati, -am, vb. pf. kürzer machen, abkürzen; s. se, kürzer werden.
  95. skrȃjšək, -ška, m. das Abgekürzte, die Abkürzung, Jan., C., Zora; das Compendium, Navr. (Kop. sp.).
  96. skrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad skrajšati; Abkürzungen vornehmen, kürzen.
  97. skrȃk, m. der Hinterlauf, Jan.; skraki, lange Beine, Cig.; — prim. 1. krak.
  98. skralȗb, m. 1) die dicke Milchhaut, Dict., C., Gor.- Mik.; — 2) ona skorja, ki se po dežju naredi na zemlji, Lašče- Erj. (Torb.); pogl. skorlup.
  99. skralȗp, m. die Rinde, die Kruste, Cig. (T.), C.; — pogl. skorlup.
  100. skránja, f. das Kinn, der Kinnbacken, der Kiefer, Guts.- Cig., Mur., Cig., Jan., Solkan- Erj. (Torb.), GBrda.

   61.948 62.048 62.148 62.248 62.348 62.448 62.548 62.648 62.748 62.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA