m (6.201-6.300)

6201. hom, m., Mur., Cig., pogl. holm.
6202. homȃt, m., Jan., pogl. homot.
6203. homatı̑ja, f. die Verwirrung, die Verwickelung; pl. homatije, die Wirren; — nam. homotija? prim. homotati.
6204. hóməc, -mca, m., Guts., Mur., Cig., Jan., Gor., Kor.; pogl. holmec.
6205. homeopāt, m. der Homöopath.
6206. homeopātičən, -čna, adj. homöopathisch.
6207. homeopatı̑ja, f. zdravljenje po pravilu, da se bolezen leči z lekom, kateri v zdravem telesu isto bolezen povzročuje, die Homöopathie.
6208. homeopātiti, -im, vb. impf. die Homöopathie betreiben, Cig., Preš.
6209. homeopātski, adj. homöopathisch, nk.
6210. homilētika, f. nauk o cerkvenem govorništvu, die Homiletik, Cig. (T.).
6211. homǫ̑d, m., ogr.- C., pogl. 1. homot.
6212. 1. homǫ̑t, m. 1) das Kummet, Mur., Mik.; — 2) das Schleppnetz, Cig.; — 3) die Schiffbrückenwalze, vzhŠt.- C.
6213. 2. hómot, m. das Dickicht, Dornberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); rak išče zavetja v gostem vodnem homotu, Erj. (Izb. sp.); — prim. gomot.
6214. homotár, -rja, m. 1) = sedlar, vzhŠt.; — 2) die Ringelamsel, Levst. (Nauk).
6215. homotáti, -ȃm, vb. impf. verwickeln, verwirren, C., Z., Št.; h. se, sich winden und drehen, C.
6216. homotı̑ja, f., pogl. homatija.
6217. homúlica, f. = marjetica, das Maßliebchen (bellis perennis), Medv. (Rok.); — tudi: = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), (-uljica) Glas.; ostra h., der Mauerpfeffer (sedum acre), Mur., Jan., C., Tuš. (R.).
6218. hotman, m. der uneheliche Vater, SlGor.- C.
6219. hȏtoma, adv. vorsätzlich, geflissentlich, Cig., DZ.
6220. hràm, hráma, m. 1) das Gebäude: njegovi hrami so lepi, vzhŠt.; pos. das Wohngebäude, das Haus, vzhŠt.; gornji h., das obere Stockwerk, Jap.- C.; božji h., das Gotteshaus, Jan., nk.; — ein Gebäude, das zur Aufbewahrung verschiedener Gegenstände dient, das Magazin, Cig., C., Gor., Tolm.; — der meist hölzerne Weinkeller in den Weingärten, Meg., Dol., Notr., jvzhŠt.; — 2) das Zimmer, Rez.- Baud.; die Kammer (zur Aufbewahrung verschiedener Gegenstände), Mur., Cig., Jan., C.
6221. hrȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. hinken, humpeln, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Šol.; vol hrama, C.; hramali so okoli altarja, Dalm.; žalosten je hramal starček v mesto, LjZv.
6222. hrȃmavəc, -vca, m. der Hinkende, C.
6223. hrȃmba, f. 1) die Aufbewahrung, die Verwahrung; v hrambo dati, zur Aufbewahrung geben, DZ., ogr.- C.; pod sodno hrambo vzeti, in gerichtliche Verwahrung nehmen, DZ.; — 2) der Aufbewahrungsort, Mur., Cig.; — die Kammer, C.; iti v hrambo spat, C., Npes.-K.; jedilna h., die Speisekammer, Levst. (Pril.); cerkvena h., die Kirchenschatzkammer, C.; — das Fach (zum Aufbewahren [hranva] ), Mur., Cig.
6224. hrȃmbica, f. dem. hramba; — die Speisekammer, C.; — (hranvica), das Fach (zum Aufbewahren), Mur.
6225. hrȃmčək, -čka, m. dem. hramec.
6226. hramčȗnjak, m. slab hram ( zaničlj.), C.
6227. hrȃməc, -mca, m. dem. hram; — kleiner Weinkeller, C., Zora.
6228. hráməlj, -mlja, m. das Stübchen, C.
6229. hramìč, -míča, m. dem. hram.
6230. hramı̑čək, -čka, m. dem. hramič.
6231. hramína, f. das Gebäude, Mur., Danj.- C.
6232. hramóta, f. der Wassertümpel: po hramotah so ribe, Barje pri Ljub.
6233. hramǫ̑vje, n. coll. Gebände, Zora- C., Št.
6234. hrȃmski, adj. k hramu spadajoč, Mur.
6235. hramúcati, -am, vb. impf. = hramati, C.
6236. hrmẹ̑nje, n. das Brausen, das Tosen, Jan.
6237. hrmę́stanəc, -nca, m. = hrustanec, C., Z.
6238. hrmę́stavəc, -vca, m. = hrustanec, C., SlGor.; — das Ohrläppchen, Hal.- C.
6239. hrmę́stəlj, -tlja, m. neka rastlina, vzhŠt.- C.; menda: der Wegetritt (scleranthus perennis); prim. hrustec.
6240. hrmę́stljavəc, -vca, m. hrustanec (govori se: hrmę́slavec), vzhŠt.- C.
6241. hrmetánčast, adj. hrustančast, M.
6242. hrmetánəc, -nca, m. = hrustanec, Mur., C.
6243. hrmẹ́ti, -ím, vb. impf. brausen, sausen, C.; slap, ogenj hrmi, Z.; hrmeli so naprej, Bes.; kadar v oblakih hrmi, bati se je toče, jvzhŠt.
6244. hrmǫ̑n, m. das Flohkraut (pulicaria), C.
6245. hròm, hróma, adj. lahm; h. na nogah, Dalm.; — bresthaft, Cig. (T.); krankhaft: hrome prsi, ogr.- C.
6246. hromáč, m. = hromak, Mur.
6247. hromák, m. der Lahme, C.; hromak vzame kljuko iz kota, Zv.; — der Krüppel, Jan.
6248. hrómast, adj. lahm, krüppelhaft, Cig., Jan., C.
6249. hromátanje, n. das Hinken, Jarn.
6250. hromátati, -am, vb. impf. hinken, Guts., Mur., Jarn., Mik.; nahajal je ondod mnogo takih možakov, kateri so hromatali (šepali), Navr. (Let.).
6251. hrómati, -am, vb. impf. = hromatati, Dict., Cig.; — prim. hramati.
6252. hromātski, adj. barvni, chromatisch: h. odklon, chromatische Abweichung, Žnid.
6253. hrómav, adj. hinkend: h. konj, Andr.; — krüppelhaft, C.
6254. hromè, -ę́ta, m. = hromec, Mur., Cig.
6255. hróməc, -mca, m. der Lahme, Cig., Jan., Šol., C., Trub.- Mik.
6256. hromẹ́ti, -ím, vb. impf. hinken, C.; — bresthaft sein, Cig.
6257. hromíti, -ím, vb. impf. hinkend, bresthaft machen, verkrüppeln, Cig., Jan., Cig. (T.).
6258. hromonǫ́žən, -žna, adj. an den Füßen lahm, Levst. (Zb. sp.).
6259. hromọ̑st, f. = hromota, Cig., Jan.
6260. hromóta, f. die Lahmheit, die Lähmung, die Krüppelhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., Nov.; die Gebrechlichkeit, C.; — körperliches Gebrechen, V.-Cig., C.; stara hromota, ein altes Leibesgebrechen, Lašče- Levst. (M.); vsak ima kako hromoto na sebi, Svet. (Rok.); h. v križu, die Kreuzlähme, živinska bolezen, Strp.; — h. se imenuje bolezen, če poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi, Tolm.- Štrek. (Let.).
6261. hromótən, -tna, adj. lahm, krüppelhaft, gebrechlich, Cig., C., Svet. (Rok.); hromotni cestarji, Levst. (Cest.).
6262. hromȏtnik, m. der Gebrechliche, Levst. (Nauk).
6263. hromoúdən, -dna, adj. mit lahmen Gliedern: Rodila je otroke hromoudne, Levst. (Zb. sp.).
6264. hromúcati, -ȗcam, vb. impf. hinken, C.
6265. hrȗm, m. 1) das Getöse, der Lärm; posvetni hrum, das Weltgeräusch; — 2) das Echo, Mur.
6266. hrúmati, hrȗmam, -mljem, vb. impf. lärmen, tosen, Mur.
6267. hrúmən, -mna, adj. geräuschvoll, lärmend, Cig., Jan., C., nk.
6268. hrumestati, -am, vb. impf. grob schwatzen, Notr.
6269. hrumestav, adj. kdor rad hrumesta, Notr.
6270. hrumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi hrumi, es saust mir in den Ohren, Cig.; kakor iz strašnih slapov hrumi voda izpod neba na zemljo, Ravn.; stürmen: hoče črez ozidje v Rim hrumeti, Vod. (Izb. sp.).
6271. hrúmiti, hrȗmim, vb. impf. widerhallen, ogr.- C.
6272. hrumpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) mit Geräusch fressen, knorpelnd essen, = hrustati, vzhŠt.- C.; — 2) röchelnd husten, C.
6273. hrumtati, -am, vb. impf. = hrumpati, C.
6274. hudı̑man, m. der Teufel, C., Valj. (Rad); glej hudimana, citre bi me bile ob grunt pripravile, Andr.; tudi: hudíman, Dol.; — blažja beseda nam. hudič.
6275. hudı̑mer, -rja, m. = hudiman, Z., Štrek., Jurč., jvzhŠt.
6276. hudomísəłn, * -səłna, adj. arggesinnt, übeldenkend, Mur., Jan.
6277. hudomišljìv, -íva, adj. Böses sinnend, ogr.- C.
6278. hudomúšən, -šna, adj. böslaunig, C.; hudomušno je pesnikov pleme, Zv.; h. črnogledec, Zv.; schalkhaft; h. človek, hudomušno kaj povedati.
6279. hudomȗšnež, m. = hudomušnik, SlN.
6280. hudomȗšnik, m. hudomušen človek, SlN.
6281. hudomúšnost, f. die Böslaunigkeit, die Schalkheit.
6282. hudosúmən, -mna, adj. argwöhnisch, Z.; tesni nauki hudosumnih ljudi, Vod. (Izb. sp.).
6283. hudoùm, -úma, m. neka trava, ki raste v bukovju, C.
6284. hudoúmən, -mna, adj. = blazen, (hudumen) Jarn.
6285. hudoúmiti, -ȗmim, vb. impf. = blazniti, rasen, (hudumiti) Jarn.; (= h. se, M.).
6286. hudoúmnost, f. = blaznost, (hudumnost) Jarn., Mur.
6287. hudozı̑məc, -mca, m. nav. pl. hudozimci, die Heiligen, deren Festtage in die strenge Winterszeit fallen (Paulus, Antonius, Agnes, etc.), Svet. (Rok.).
6288. humanīst, m. gojitelj humanizma, der Humanist.
6289. humanīzəm, -zma, m. najbolj na staroklasični uk se upirajoča duševna izobrazba, der Humanismus.
6290. humōr, -rja, m. duhovita, dobrohotno šaljiva presoja človeških slabosti, der Humor.
6291. humorīst, m. kdor humoristično govori ali piše, der Humorist.
6292. humorīstičən, -čna, adj. s humorjem govorjen ali pisan, humoristisch.
6293. humorīstika, f. humoristično govorjenje ali pisanje, der Humor, Cig. (T.).
6294. humōrski, adj. humoristisch, LjZv.
6295. idealīzəm, -zma, m. vnetost za vzore, der Idealismus.
6296. ı̑doma, adv. = gredoč, im Vorübergehen, C., Hal.- Mik.
6297. ihnēvmon, m. das Ichneumon o. die Pharaonsratte (herpestes ichneumon), Erj. (Ž.).
6298. iləm, -lma, m. = brest, Cig., Jan.; — rus.; prim. lim.
6299. ilmovəc, -vca, m. = brest, die Ulme, Cig., Jan.; — prim. ilem.
6300. ilmovina, f. = brestovina, Jan.; — prim. ilem.

   5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani