Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (61.948-62.047)

  1. 1. sı̑rčək, -čka, m. dem. 1. sirek; 1) das Käselaibchen, Cig.; — 2) der Käsebeutel (des Kalbes), der Labmagen, Cig., M.
  2. 2. sı̑rčək, -čka, m. = serček, C.
  3. sírčica, f. gemeiner Schilf (phragmites communis), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  4. sirčína, f. 1) = 2. sirek 1), die Moorhirse, BlKr.; — 2) koruzno ali sirkovo steblo, Vreme- Erj. (Torb.).
  5. sirčíšče, n. = koruzišče, der Kukuruzacker nach der Ernte, Prim.- C.
  6. sı̑rčje, n. = koruznica, das Kukuruzstroh, Cig., DZ., Rez.- C., Štrek., Prim.
  7. sı̑rəc, -rca, m. = serec 2), Cig., Jan., Jurč.
  8. 1. sı̑rək, -rka, m. dem. sir; 1) das Käschen; — das Käselaibchen; — 2) = prga, der Ölkuchen, vzhŠt.- C.
  9. 2. sírək, -rka, m. 1) die Moorhirse (sorghum vulgare); — 2) = koruza, Guts., Jarn., Jan., Rez.- Baud., KrGora, Prim.
  10. sirēna, f. 1) bajeslovno bitje, das Meerfräulein, die Sirene, Cig., Jan.; — 2) = morska krava, die Seekuh (manatus), Erj. (Z.).
  11. sirič, m. der Amaranth (amaranthus), C.
  12. sirílọ, n. das Käselab, Mur., Cig., Jan., C.
  13. sírišče, n. 1) posušeni telečji želodec, s katerim žarki sir delajo, Mik.; das Lab, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = sirnica, die Käseform, Jan.; ("torilo, v katero se pobere žmitek"), Glas.
  14. síriščnica, f. der Waldmeister (asperula odorata), C.
  15. síriščnik, m. 1) der Labmagen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.); — 2) die Mondviole (lunaria), Nov.
  16. síriščnjak, m. = siriščnik 1), Cig.
  17. síriti, sı̑rim, vb. impf. zu Käse machen, laben, Cig., Jan., Štrek.; s. se, zu Käse werden; mleko se siri.
  18. sírjenje, n. das Käsemachen, die Labung, Cig.
  19. sírka, f. = 2. sirek 1), die Moorhirse, Mur., vzhŠt.
  20. sı̑rko, m. = serec 2), Cig., Jan.
  21. sírkov, adj. 1) von der Moorhirse; — 2) = koruzen, Jan., KrGora, Prim.
  22. sírkovəc, -vca, m. das Moorhirsenbrot, M.
  23. sírkovina, f. 1) das Moorhirsenstroh, Mur., C.; — 2) = koruznica, Jan.
  24. sírkovišče, n. das Moorhirsenstoppelfeld, Z.
  25. sı̑rnica, f. 1) das Käsewasser, V.-Cig.; — 2) die Käsekammer, Dict., Cig., Jan.; — 3) das Käsebehältnis, Mur.; — 4) die Käseform, Štrek., Notr.
  26. sı̑rnik, m. der Käsekorb, Cig.; — der Käsekessel, Z.
  27. sirnína, f. der Käsestoff, das Caseïn, Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.), Vrt.
  28. sirnják, m. der Käsekorb, Cig., C.; — der Käsetopf, Cig., C.
  29. sirọ̑ščina, f. die Armut, das Elend, die Dürftigkeit; ( nam. sirotščina).
  30. sirošən, -šna, adj., Cig., Jan., pogl. siromašen.
  31. sirošiti, -im, vb. impf., V.-Cig., pogl. siromašiti.
  32. sirọ̑ški, adj. Waisen-, Cig.; ( nam. sirotski).
  33. sirọ̑štvọ, n. die Waisenschaft, Cig.; ( nam. sirotstvo).
  34. sirọ̑ta, f. 1) die Waise; — 2) ein bedauerungswürdiger, armer, elender Mensch; uboga sirota.
  35. sirọ̑tče, -eta, n. dem. sirotec, Valj. (Rad).
  36. sirọ́tčiti, -ọ̑tčim, vb. impf. Mangel leiden, (siročíti) Cig.
  37. sirọ̑təc, -tca, m. 1) der Verwaiste, M.; — 2) der Arme, M.
  38. sirọ̑tej, m. = sirotek, Cig., Jan. (Slovn.), Let., ZgD., SlN.
  39. sirọ̑tək, -tka, m. 1) ein elternloser Knabe; — 2) ein bedauerungswürdiger, armer Knabe.
  40. sirọ̑tən, -tna, adj. 1) verwaist, Jan.; — 2) ärmlich, armselig, Mur., Jan.; s. biti, arm sein, Cig.
  41. sirọ̑tica, f. dem. sirota; 1) die Waise; — 2) ein armes, bedauerungswürdiges Kind; — 3) das dreifarbige Veilchen oder die Dreifaltigkeitsblume (viola tricolor), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: der Augentrost (euphrasia), Polj.
  42. sirọ̑tič, m. = sirotek, Cig., ogr.- C.
  43. sirotína, f. die Armseligkeit, das Elend, Z., Blc.-C.
  44. sirotı̑nski, adj. 1) Waisen-, Cig., Jan.; — 2) Armen-, Habd.- Mik.
  45. sirotíšče, n. 1) das Waisenhaus, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) sirọ̑tišče, eine arme Waise, Štrek.; — ein armes Kind: zdaj pa zdaj bode ugasnilo sirotišče, Str.
  46. 1. sirọ̑tka, f. dem. sirota; 1) die Verwaiste; — 2) ein bedauerungswürdiges Kind; sirotka ti uboga! armes Kind!
  47. 2. sírotka, f. der von dem Käse geschiedene wässerichte Theil der Milch, das Käsewasser, die Molken; — krvna s., das Blutwasser (serum), Cig. (T.), Erj. (Som.); — (tudi: siratka); iz: sirovatka, Mik. (Et.).
  48. sírotkar, -rja, m. der Molkenhändler, Cig.
  49. sírotkarski, adj. Molkerei-, DZ.
  50. sírotkast, adj. molkenartig, molkicht, Cig.
  51. sírotkav, adj. molkig, Jan. (H.).
  52. sirọ̑tle, -eta, n. = sirota, Mik., Slom., Št.; tudi: sirotlè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  53. sirọ̑tnik, m. 1) der Arme, Z., Vrt.; — 2) ein honigarmer Bienenschwarm, der sich in die Nachbarstöcke einzuschleichen sucht, Mur.
  54. 1. sírov, adj. aus o. mit Käse zubereitet; sirova potica.
  55. 2. sirǫ̑v, -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.
  56. sirovák, m. roher Mensch, der Grobian, C., Z.
  57. sirǫ̑vəc, -vca, m. 1) ein roher Mensch, Jan.; — 2) ein Tuch aus Rohseide, Gor.
  58. sirǫ̑vež, m. ein roher Mensch.
  59. 2. sirovína, f. 1) eine rohe Sache, Rohes, Mur., Cig.; po sirovini diši, jvzhŠt.; — das Rohfutter, das Grünfutter, C.; pos. repa, korenje, krompir, Nov.- C., Gor.; — frisches Holz, Svet. (Rok.); — der Rohstoff, Jan., Cig. (T.), C.; — 2) ein roher Mensch, Jarn.- Cig., Notr., Gor.
  60. sirovı̑nəc, -nca, m. ein roher Mensch, Svet. (Rok.).
  61. sirǫ́vka, f. neka mlečna goba, ki se more sirova jesti, Kr.- Valj. (Rad); der Reizger, der Tännling oder Hirschling (agaricus deliciosus), Mur., Cig., Tuš. (R.).
  62. sírovnik, m. 1) der Käsekuchen, Cig.; — 2) posoda za sir, Zv.
  63. sirǫ̑vnjak, m. = sirovež, Mur.
  64. sīrup, m. gosta cukrena raztopina, der Sirup.
  65. sísati, -am, vb. impf. = sesati, Jan.
  66. sı̑sək, -ska, m. 1) = sesec, die Brustwarze, Jan.; — 2) die Kinderdutte, Cig.; — 3) das Mundstück der Tabakpfeife, Vrt.; — prim. sesek.
  67. sískati, -am, vb. impf. zischen, Mur.; durch die Zähne zischen, V.-Cig.
  68. sísovəc, -vca, m. die geknäuelte Simse (juncus conglomeratus), Medv. (Rok.).
  69. sı̑t, m. die Binse (scirpus), Habd.- Mik., Cig., Jan., Valj. (Rad); — (tudi: sı̑t, f., kajk.- Valj. [Rad]).
  70. sìt, síta, adj. satt; kruha sit; do sitega se najesti, sich satt essen; (do sita, Ben.- Kl., LjZv.); — sit biti česa, einer Sache überdrüssig sein; sit sem prepira; sit sem te poslušati; — prepir tako poravnati, da bo volk sit in koza debela = Streitende so vergleichen, daß keiner dabei zu kurz kommt, Cig.
  71. síta, f. = sit, die Binse, Cig.; močvirska s., die Teichbinse (heleocharis palustris), Tuš. (R.).
  72. sı̑tar, -rja, m. der Siebmacher, Mur., Cig.; sitar pripravlja site, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
  73. sı̑tarica, f. die Siebmacherin, M., Valj. (Rad).
  74. sitárnica, f. die Werkstatt eines Siebmachers, Cig.
  75. sı̑tarski, adj. Siebmacher-, Mur., Cig.
  76. sı̑tarstvọ, n. das Siebmachergewerbe, Cig.
  77. sítce, n. dem. sito; ein kleines Sieb.
  78. sı̑təc, -tca, m. = sit, die Binse, Valj. (Rad).
  79. sı̑tək, -tka, m. = sitec, Valj. (Rad).
  80. sítən, -tna, adj. lästig; sitne reči; sitno mi je; s. človek, ein lästiger, capriziöser, griesgrämiger Mensch; ne bodi s.! s. kakor muha; — prim. nem. ( dial.) sättig (v istem pomenu).
  81. sítič, m. die Eberwurz (carlina acaulis), Cig., C.
  82. sitíšče, n. der Sättigungspunkt ( chem.), h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  83. sítiti, sı̑tim, vb. impf. 1) satt machen, sättigen, Mur., Cig., Jan.; lačen sem bil, in vi ste me sitili, Str.; saturieren ( chem.), Cig. (T.); — 2) nicht fressen oder trinken wollen: konj se siti, kadar neče tega, kar se mu ponuja, Gor.; — 3) sititi se = siten biti, lästig sein, Cig., C., Burg. (Rok.); fantalini se sitijo, Ljub.; s. se okoli koga, jemandem beschwerlich fallen, Cig.
  84. sitı̑vəc, -vca, m. der Sättiger, Cig.
  85. sı̑tka, f. das Siebbein, Z., Erj. (Som.).
  86. sitnáriti, -ȃrim, vb. impf. lästig sein, sich so benehmen, dass man beschwerlich fällt; naklestili so pastirje, ako so sitnarili preveč, DSv.
  87. sı̑tnež, m. = siten človek, ein lästiger Mensch.
  88. 2. sı̑tnica, f. 1) der Beutel in den Mühlen, Cig., Jan., M.; — 2) der Fliegenschrank, V.-Cig., C.; = s sitastimi mrežami pokrita shramba za meso, Svet. (Rok.); — 3) = sitka, das Siebbein, Cig.
  89. 1. sı̑tnik, m. = sitnež, Mur.
  90. 2. sı̑tnik, m. die Schmiele (aira), Medv. (Rok.).
  91. sitnják, m. = sitnež, C.
  92. sitnjáti, -ȃm, vb. impf. = sitnariti, vzhŠt.
  93. sitnóba, f. 1) die Lästigkeit, die Beschwerde; — 2) ein lästiger Mensch: ti si prava sitnoba! jvzhŠt.
  94. sítnost, f. 1) die Lästigkeit, die Grämlichkeit; s. raztresati, Cig.; sitnost(i) prodajati, lästig fallen; — 2) ein lästiger Mensch: idi in ne pridi tako kmalu, sitnost! Jurč.
  95. sítọ, n. das Haarsieb; ( pren.) na drobno sito koga dejati, jemanden durchhecheln; — der Beutel in der Mühle, Cig.
  96. sítost, f. die Sattheit; do sitosti jesti; — die Sättigung, die Saturation (als Zustand) ( chem.), Cig. (T.); — barve se ločijo po sitosti, Žnid.
  97. sítostən, -stna, adj. česar je človek kmalu sit, sättigend, Mur., M.; fižol je sitostna jed, vzhŠt.
  98. sítovəc, -vca, m. = sit, die Binse, C., Mik., vzhŠt.
  99. sı̑tovje, n. = sitje, M.
  100. síva, f. = sivka, ime sive krave, C.

   61.448 61.548 61.648 61.748 61.848 61.948 62.048 62.148 62.248 62.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA