Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (61.848-61.947)

  1. sı̑k, m. ein zischender Laut, der Zischer, Mur., Jan.
  2. sikálọ, n. 1) der Weinheber, C.; ( prim. sikati 3)); — 2) síkalọ = človek nestalen v govorjenju in vedenju, GBrda; ( prim. sikav).
  3. síkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zischen; kače sičejo, ogr.- Mik.; gos siče, ogr.- Valj. (Rad); — 2) mit feinen Strahlen spritzen, Cig., Jan., Polj., Notr.; — hervorspritzen, Soška dol.- Erj. (Torb.); kri iz rane sika, Cig.; — 3) mit dem Heber eine Flüssigkeit aus einem Gefäße ziehen, C.
  4. síkavəc, -vca, m. der Zischlaut, der Sibilant ( gramm.), Jan.
  5. sı̑kəc, -kca, m. = nestalen človek, ki nema nobene trdne misli, Koborid- Erj. (Torb.).
  6. siketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zischeln, C.; — in einem fort schwatzen, (tudi: zanken), Fr.- C.
  7. síkniti, sı̑knem, vb. pf. 1) einen Zischlaut von sich geben; olovnica je siknila mimo ušes (sauste vorüber), Let.; — vor Zorn zischend aussprechen, LjZv.; — 2) in einem feinen Strahl spritzen: s. kaj kam, Cig., C., Polj.; — hervorspritzen ( intr.), hervorschießen, Cig., C.; kri je siknila, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  8. sikòt, -óta, m. das Gezisch, Jan.
  9. síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.- Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; ( phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
  10. síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
  11. sı̑lež, m. der Gewaltthätige, der Tyrann, Vod. (Pes.).
  12. silīcij, m. das Silicium ( chem.), Cig. (T.).
  13. silikāt, m. das Silicat ( chem.), Cig. (T.).
  14. síliti, sı̑lim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen; s. koga k delu, jesti, da bi kaj storil; — s. se, sich zwingen; sili se jesti; s. se, sich anstrengen: zastonj se siliš, Cig.; kaj se siliš, če ne moreš! jvzhŠt.; — s. se, sich zieren, affectieren; siljen, affectiert, gesucht, Cig. (T.); — 2) aufnöthigen, aufdringen wollen: s. komu kaj; s. koga s čim; s. komu kaj v roke; s. koga z jedjo; s. se z jedjo; — 3) überwältigen: jok me sili, es ist mir weinerlich; zaspanec, dremavec me sili, der Schlaf kommt mich an, Cig.; skuta me sili, es ekelt mich, Jan.; smeh me sili, ich muss lachen, Z.; — 4) zu gelangen suchen, dringen; vedno naprej s.; krava domov, v škodo sili; kri v glavo sili; lasje mu silijo v obraz; jaz sem silil ž njimi, ich wollte mit Gewalt mitgehen, Jurč.
  15. sìlj, sílja, m. der Haarstrang (peucedanum sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  16. sı̑lje, n. coll. 1) die Feldfrüchte, das Getreide, Mur., Jan., Danj.- Mik., ogr.- Mik., C.; ( bes. das Getreide noch in den Halmen), C.; proso in vse silje zmlatiti, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — tudi: siljè, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Laserkraut (laserpitium), Cig.; — jelenovo s., das Hirschhaar (nardus stricta), Cig.; — prim. selje.
  17. sı̑ljen, adj. Getreide-: siljeno betvo, vzhŠt.- Mik.
  18. sı̑ljenəc, -nca, m. der Zwängling, Levst. (Pril.).
  19. sı̑łna, f. die Almosenbüchse, Jan., Kr.- Valj. (Rad); — prim. silen 1).
  20. 1. sı̑łnica, f. 1) die Zudringliche, Jan. (H.); — 2) der Klingelbeutel, Jan. (H.); ( prim. silna); — 3) das Treibhaus, Cig., Jan., Nov.- C.; — das Frühbeet, DZ.
  21. 2. sı̑łnica, f. der Getreidekasten, Mur., Jan., Danj.- Mik.; ( nam. selnica, Mik.).
  22. sı̑łnik, m. der Gewaltthäter, der Tyrann, Meg., Jarn., Mur., Cig., Trub., Vrt.; tirani ali silniki, Krelj, Dalm.; — der Erpresser, Dict., Mik., Cig.
  23. siłnogółtnost, f. heftige Gier, Trub.- Mik.
  24. síłnost, f. die Gewaltthätigkeit, Cig.; — die Heftigkeit; — die Zudringlichkeit; — die Dringlichkeit; — gewaltige Größe u. s. w.; — prim. silen.
  25. silogīstika, f. nauk o silogizmih, die Syllogistik, Cig. (T.).
  26. silokázən, -zna, adj. dynamisch, Cig. (T.).
  27. siloslǫ̑vəc, -vca, m. der Dynamist, Jan.
  28. siloslǫ́vən, -vna, adj. die Dynamik betreffend, dynamisch, Jan.
  29. siloslǫ̑vje, n. die Dynamik, Cig., Jan., Cig. (T.).
  30. silováti, -ȗjem, vb. impf. = silo delati, gewaltthätig sein, Trub., Dalm.
  31. silovı̑t, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, Jan.; drangvoll, C.; — 2) gewaltig, mächtig, Cig., C., nk.
  32. silovı̑tež, m. ein gewaltthätiger Mensch, Cv.
  33. silovı̑tost, f. 1) die Gewaltthätigkeit, die Gewaltsamkeit, der Ungestüm, Cig., C., Cig. (T.), nk.; — 2) die Gewaltigkeit, nk.
  34. sı̑łstvọ, n. die Gewaltsamkeit, der Zwang, C.; — die Gewaltthätigkeit, Nov.
  35. silūrski, adj. Silur- ( geol.): silurska tvorba, die Silurformation, Cig. (T.).
  36. sı̑n, sı̑na, sinȗ, m. der Sohn; deseti s. = deseti brat, C.
  37. sı̑nče, -eta, m. das Söhnchen, Mik.
  38. sı̑nčək, -čka, m. dem. sinek; das Söhnchen.
  39. sı̑nčič, m. dem. sinek; das Söhnchen, Valj. (Rad).
  40. sı̑nək, -nka, m. dem. sin; das Söhnchen.
  41. siníca, f. die Meise; bes. die Kohlmeise (parus maior); sova sinici glavana pravi = der Kuckuck ruft seinen eigenen Namen aus, Cig.
  42. sinìč, -íča, m. dem. sin, Rez.- Valj. (Rad).
  43. sinı̑čarica, f. die Vogelpfeife, die Meisen damit zu locken, Cig.
  44. sinı̑čək, -čka, m. = sinica, Levst. (Zb. sp.).
  45. siníčica, f. dem. sinica; 1) das Meischen; — 2) das Hornkraut (cerastium), (sen-) Medv. (Rok.).
  46. sinı̑čji, adj. Meisen-.
  47. sinı̑čka, f. = siničica, Mur.
  48. sinı̑čnica, f. neka trava, das Hornkraut (cerastium arvense), C.
  49. sinı̑čnik, m. = smrdljivec, der Schierling, C.
  50. síniti, sı̑nem, vb. pf. erstrahlen, zu scheinen anfangen, Burg. (Rok.), BlKr.- Navr. (Let.); kadar po dežju solnce sine, prilezejo modrasi na dan, Koboridski Kot- Erj. (Torb.); die Strahlen werfen: solnce sine na kako reč, jvzhŠt.
  51. sı̑nj, m. das Bergblau ( min.), Cig., Valj. (Rad).
  52. sı̑njak, m. grauer (blauer) Kalkstein, Mur., Jan., jvzhŠt.; die Grauwacke, Z.
  53. sı̑njəc, -njca, m. = sinjak, Cig., Met.; das Bergblau, Cig.
  54. sínji, adj. grau, bläulich, M.; sinji kamen, grauer (blauer) Kalkstein, Rib.- Mik., Cig., Met.; blau, Mur.; sinje nebo, nk.; wasserblau, Cig., Jan., Žnid.; sinje morje, Npes.- M.
  55. sínjiti se, -im se, vb. impf. blauen, Cig.
  56. sinjkljáti, -ȃm, vb. impf. bläulich werden, Cig.
  57. sı̑nkinja, f. des Sohnes Tochter, Mur., Mik.
  58. sı̑nko, m. der Sohn, das Söhnlein (nežno): sinko moj!
  59. sinọ́čnji, adj. = snočnji, von gestern abends; sinočnje mleko.
  60. sinǫ́vəc, -vca, m. 1) des Sohnes Sohn, der Enkel, Mur., Jan., C., BlKr.; — 2) = bratič, der Brudersohn, Cig., Jan.; ( hs.).
  61. sinǫ̑vlja, f. 1) die Schwiegertochter, V.-Cig., Jan.; Tastu sinovlja bom, Vod. (Pes.); — 2) = sinova hči, vnuka, Vod. sp.
  62. sinǫ̑vljək, -vljəka, m. = sinov sin, vnuk, (-vlik) Vod. sp.
  63. sinǫ̑vlji, adj. des Sohnes, Dol.- Mik.; sinovlja ljubezen, BlKr.; sinovlja žena, die Schwiegertochter, Dict.; sinovlji sin, des Sohnes Sohn, Levst. (Zb. sp.); očina duša je tako dobro moja, kakor sinovlja duša, Dalm.
  64. sinǫ̑vski, adj. Sohnes-, wie von einem Sohne, kindlich; po sinovsko skrbeti za koga, Jurč.
  65. sintāksa, f. skladnja, die Syntax ( gramm.).
  66. sintāktičən, -čna, adj. syntaktisch ( gramm.), Jan., Cig. (T.), nk.
  67. sintēza, f. sklad, sestava, die Synthese, Cig. (T.), Lampe (V.).
  68. sīnus, m. der Sinus ( math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.).
  69. 1. sìp, sípa, m. 1) der Schutt, Mur., Cig.; cestni s., der Schotter, Levst. (Nauk); — das Trümmergestein, Jan.; prodovje in sip, die Geschiebeablagerungen, Levst. (Močv.); — die Abrutschung, Svet. (Rok.); — 2) = nasip, der Aufwurf, Cig.
  70. 2. sı̑p, m. schwerer Athem (asthma), Habd.- Mik.
  71. 1. sípa, f. 1) feiner Sand, der Bachsand, der Flugsand, Cig., Jan., C., Notr.; — der Streusand, M., Erj. (Min.), Levst. (Zb. sp.); — 2) die Sandbank, Cig.; — 3) feiner, trockener Schnee, M., Vrt.; ivje se dela po vrbovju, kakor bi posul sneženo sipo, Jurč.; — feiner Hagel, Kr.- Valj. (Rad); sipa gre, es gräupelt, Cig.; — 4) neka vinska trta, Laško ( Št.)- Erj. (Torb.); — die Zimmettraube, Z., Vrtov. (Vin.).
  72. 2. sı̑pa, f. navadna s., der gebräuchliche Tintenfisch (sepia officinalis), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Primorje in otoci- Erj. (Torb.); — prim. lat. sepia.
  73. sipáč, m. der Schütter, Cig.
  74. sipáča, f. der Mulm, die Schutterde, Cig., C., Nov.; sipača (peščenica), Cv.
  75. sipák, m. ein zerreiblicher, mehliger Stein, V.-Cig.
  76. 1. sípati, sı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) (trockene Dinge) schütten; žito v vreče s.; denarje s., Geld verschwenden, Cig.; — s. se, rieseln ( n. pr. o pesku), Cig.; — 2) intr. = s. se: z drevja je sipalo ivje, LjZv.
  77. 2. sípati, -pam, -pljem, vb. impf. keuchen, schnaufen, Cig., Jan., C.
  78. sípčən, -čna, adj. brüchig, mehlicht, C., Z., Kr.
  79. sı̑pəc, -pca, m. mehliger Sand, C.
  80. sípək, -pka, adj. bröckelig, mulmig, Cig., Jan., DZ.; s. pesek, Glas.; sipki plaz, die Staublawine, Cig. (T.); tudi: sipȃk.
  81. sípər, -pra, m. der Mergelsand: imajo denarja kakor sipra, C.; — prim. sipor.
  82. sı̑pica, f. eine Art Tintenfisch (sepiola Rondeletii), Primorje in otoci- Erj. (Torb.); — prim. 2. sipa.
  83. sipína, f. 1) der Schutt, Jan.; zidovne sipine, Ruinen, C.; — 2) die Sandbank, die Düne, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Erj. (Min.), Svet. (Rok.); na sipino naleteti, auf den Strand gerathen, Šol.
  84. sípiti, -im, vb. impf. schwer athmen, Habd.- Mik., Jan.
  85. 1. sipljìv, -íva, adj. schwerathmig, asthmatisch, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.
  86. sipljı̑vəc, -vca, m. = sipljiv človek, der Keucher, Cig.
  87. sipljívost, f. die Schwerathmigkeit, die Engbrüstigkeit, Mur., Cig., Jan.
  88. sı̑pnik, m. das Loch im Beutel oder Mühlentrichter, das Rumpfloch, Cig.
  89. sípniti, sı̑pnem, vb. pf. schütten, C.
  90. sípor, -rja, m. der Sandmergel, C.; — der Flugsand, C.; — grober Sand, C.
  91. síporən, -rna, adj. sandig: siporna zemlja, C.
  92. sípornat, adj. Sandmergel enthaltend, C.
  93. sipòt, -óta, m. schweres Athmen, C.
  94. sìr, síra, m. der Käse; sladki s., der Quarkkäse; V.-Cig.; — der Käselaib.
  95. síranje, n. die Käsebereitung, Gor.- M.
  96. sı̑rar, -rja, m. der Käsebereiter, der Käsehändler, Cig., nk.
  97. sirarı̑ja, f. die Käsebereitung, der Käsehandel, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.
  98. 2. sı̑rast, adj. = serast, Cig., M.
  99. sírati, sı̑ram, vb. impf. Käse bereiten, Gor.- M.
  100. síratka, f. = 2. sirotka, Mur., Cig., Jan., DZ.

   61.348 61.448 61.548 61.648 61.748 61.848 61.948 62.048 62.148 62.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA