Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (61.348-61.447)

  1. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
  2. sebẹ́nik, m. der Inwohner, Cig.; — pogl. osebenjek.
  3. sebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, LjZv.; — pogl. osebenjek.
  4. sebẹ́njkati, -am, vb. impf. = sebenjkovati: einsam da stehen: tu in tam sebenjkajo še po samem drevesa, Bes.
  5. sebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. = osebenjkovati, LjZv.
  6. sebevìd, -vída, m. der Doppelgänger, Levst. (Zb. sp.); — hs.
  7. sebı̑čnež, m. der Selbstsüchtige, der Egoist.
  8. sebı̑čnik, m. der Selbstsüchtige, der Eigennützige, der Egoist.
  9. sebíčnost, f. die Eigennützigkeit, der Egoismus.
  10. sebı̑tən, -tna, adj. ledig: v sebitnem stanu, Vrtov. (Km. k.).
  11. sę́biti, -im, vb. impf. absondern, isolieren, Jan., Nov., Notr.- Levst. (M.); s. se, sich absondern, Z., Svet. (Rok.), Notr.- Levst. (Rok.).
  12. sẹ̑č, -ı̑, f. 1) der Holzschlag (ein abgeholzter Theil des Waldes), Cig., Jan., C.; — 2) ein lebendiger Zaun, Cig., Jan., Rib.- Mik., Levst. (Cest.), LjZv.; pletena seč, Levst. (Močv.); vrt je bil zagrajen z živo sečjo, Zv.; das Dickicht: stala je prostrana seč, koder se razteže zdaj najlepša oranica, LjZv.; — 3) die Mahd, Cig., Jan., Mik.; — 4) die Metzelei, Jan., C.
  13. sẹ̑č, m. das Gehack, Mik.
  14. sə̀č, səča, m. der Harn, Habd.- Mik., Erj. (Som.); slano je kakor seč, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. sač.
  15. sẹ́ča, f. 1) = seč f., der Holzschlag, Cig., Fr.- C.; — 2) ein lebendiger Zaun, ogr.- C., Raič ( Let.); plotovi in seče, Nov.; — das Jungholz, das Dickicht, ogr.- C.; — 3) die Mahd, Guts., Cig., Jan., C., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.); — = travnik v planini, Poh.; — 4) das Gemetzel, Jurč. (Tug.), Vrt.
  16. sẹčȃn, -čnà, m. der Monat Februar, Meg., Dict., Kast., Svet. (Rok.), Dol.
  17. sẹčȃnj, -čnjà, m. = sečan, Dol.
  18. sẹ́čən, -čna, m. = sečan, der Monat Februar, Vrt.; prvi dan meseca sečna, Trub. (Post.).
  19. sẹ́čən, -čna, adj. 1) zum Hacken gehörig: sẹ̑čni mesec, der Holzschlagemonat, der Februar, ogr.- C., Z.; — sečno mesto, das Hochgericht, ogr.- C.; — sečno orožje, zum Hauen dienende Waffe, das Kurzgewehr, Cig.; — Schnitt-: sečna ploskev, die Schnittfläche ( math.), Cig. (T.); — 2) schlagbar, fällbar (o gozdu), Cig., Jan.
  20. sẹ́čənj, -čnja, m. = sečan, C.
  21. sẹ́čenje, n. das Mähen, Jarn., Z.
  22. sẹ̑čəv, -čve, f. = sečenje, die Mahd, Z.
  23. sẹ́čevina, f. die Mahd, Vrsno (pod Krnom)- Erj. (Torb.).
  24. səčevòd, -vǫ́da, m. der Harnleiter, Erj. (Som.).
  25. sẹ́či, sẹ́čem, vb. impf. 1) = sekati: Tod sekla bodo bridka jekla, Greg.; — umhauen, fällen: drevesa s., C., M., Tolm.; — 2) mähen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm., Kor.; Zdaj kleplje koso, Zdaj seče ž njo travo, Npes.-K.
  26. sę́či, sę́žem, vb. pf. den Arm nach einem Ziele ausstrecken, langen; s. pod posteljo, pod mizo; z roko v žep s., mit der Hand in die Tasche fahren; v roko s. komu, jemandem die Hand reichen; v roke sva si segla, wir reichten uns die Hände; memo s., fehlgreifen; s. črez kaj, überlangen; s. po kaj, po čem, nach etwas greifen, langen; seči po klobuk; seči po meč, Preš.; po tujem s., fremdes Gut angreifen; s. komu na blago, jemandes Gut confiscieren, Dict.; k delu s., zugreifen, Fr.- C.; — s. komu v besedo, jemandem ins Wort fallen; s. komu v delo, v opravilo, einem andern ins Handwerk, ins Amt greifen, Cig.; s. v tuje pravice, einen Eingriff thun in fremde Rechte; — s. do dna, bis zum Boden langen: ne sežem do dna; globoko s., tief hinein greifen; daleč s., weit ausholen; — reichen; daleč s., weit reichen; s. do —, bis — reichen; tvoje usmiljenje seže do nebes, Trav.- Valj. (Rad); naša pamet tako daleč ne seže, Škrb.- Valj. (Rad); — s. v srce, zu Herzen gehen.
  27. sẹ̑čina, f. der Holzschlag, C., Fr.- C.; sekam v svoji sečini, Z.
  28. sẹ̑čnica, f. die Secante ( math.), Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  29. sẹ̑čnik, m. 1) ein zum Schlagen geeigneter Wald, der Schlagwald, Blc.-C.; — 2) = kosec, Guts.
  30. səčnína, f. der Harnstoff, Erj. (Som.).
  31. sẹ̑čnja, f. 1) das Holzfällen, C.; o sečnji, zur Holzschlagszeit, Cig.; s. drevja, Navr. (Let.); — 2) der Schlag (del gozda, odločen v sekanje), Goriš., Idrija- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) sečnja (mesa), die Ausschrotung (des Fleisches), C.
  32. 1. sẹ̀d, sẹ́da, m. 1) das Sitzen, Habd.- Mik.; — 2) der Sitz: prve sede si izbirati, C.
  33. 2. sed, m. das Stopfwachs, das Pichwachs der Bienen, Št.- Cig. (?).
  34. sẹ̑d, sẹ́da, adj. grau, Mur.- Cig., Jan., C.; seda glava, Kras- Erj. (Torb.).
  35. sẹdáłce, n. dem. sedalo; das Sitzlein, Cig.
  36. sẹdálišče, n. der Sitzplatz, der Sitz, Cig., ogr.- Valj. (Rad), Ev. (Rok.), Umek ( Let.), Raič (Slov.); da bi hudič dalje svoje sedališče in prebivališče mogel ohraniti, Trub. (Post.); — tudi: sẹdalíšče.
  37. sẹdálọ, n. 1) das Gesäß, der Hintere, Mur., Cig., Jan., nk.; z bičem je udrihal po ovčarjevem sedalu, Jurč.; — 2) das Ding, worauf man sitzt, der Sitz, Cig., Jan., C.; na prvih sedalih pri večerjah sedeti, Trub. (Post.); der Sitz in einer Sänfte, Dalm.; voz z dvema sedaloma (zweisitzig), Cig.; — der Schlafort der Hühner, C.; — die Schiffsbank, Cig.; — zahodno s., der Leibstuhl, Levst. (Pril.).
  38. sədánjak, m. das Präsens ( gramm.), Erj. (Torb.).
  39. sədanjesvẹ́tən, -tna, adj. = na sedanjem (tem) svetu se vršeč, irdisch: sedanjesvetna in večna kazen, Schönl.
  40. sədánji, adj. = zdanji, jetzig, gegenwärtig; s. vek, nk.; sedanja cena, der laufende Preis, Cig. (T.); sedanja ura nam je znana, poslešnje ne vemo, Fr.- C.; s. čas, das Präsens ( gramm.).
  41. sədánjik, m. 1) der Jetztlebende: mi sedanjiki, Zv.; — 2) das Präsens ( gramm.), Jan., nk.
  42. sədášnji, adj. = sedanji, Cig., (sad-) Dict., Trub., Dalm.
  43. sẹ́dati, -am, vb. impf. ad sesti; sich setzen, sich niederlassen; kadar bodeš povabljen, ne sedaj na prvo mesto! Krelj; ob potu seda na rob hriba dan na dan, Ravn.; ptiči sedajo na drevje; vrana k vrani seda, C.
  44. sẹ̑dəc, -dca, m. der Sitzer, Cig., Jan.
  45. sẹdę̑čki, adv. sitzend, sitzenderweise, ogr.- C., Mik., jvzhŠt.
  46. sédəłce, n. dem. sedlo; ein kleiner Sattel.
  47. sẹdẹlíšče, n. = sedališče, der Sitz, Trub., Dalm.; zgoranja sedelišča izbirati, Schönl.; — der Hühnersitz, Fr.- C.
  48. sédəłnik, m. das Sattelpferd, C.
  49. sẹdẹ́lọ, n. der Sitz, Danj.- Mik.; — der Hühnersitz, C., Z.; — der Leibstuhl, C.
  50. sedenica, f., M., pogl. sesedenica.
  51. sẹdẹ́ti, -ím, vb. impf. sitzen; za mizo s., am Tische sitzen; za pečjo s., den Ofen hüten; kakor na britvah s. = wie auf Nadeln sitzen, Cig.; šel bo sedet, er wird sitzen (im Arrest); kokla (na jajcih) sedi, die Henne brütet; ptičice sedijo na vejicah, kokoši na prekljah.
  52. sẹdẹ́vati, -am, vb. impf. zu sitzen pflegen, Jan., nk.; — pozno v noč s. pri bukvah, Erj. (Izb. sp.).
  53. sẹ̑dež, m. 1) das Sitzen, Levst. (Rok.); — die Arreststrafe: prisojeno mu je bilo tri mesece sedeža, Levst. ( LjZv.); — 2) der Sitz; prvi, sprednji sedeži; — redkeje: sẹdèž, -dę́ža, Valj. (Rad), Levst. ( LjZv.).
  54. sẹdílọ, n. der Hühnersitz, Mur.
  55. sẹdína, f. 1) graues Haar, C., Z.; sedine, graue Haare, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) pl. sedine na vinu = bersa, der Kahm, C.
  56. sẹdínast, adj. sedinasto vino, kahmiger Wein, Habd.- Mik.
  57. sẹ̑dje, n. das Astmoos (hypnum), Cig., Tuš. (R.).
  58. sẹ̑dkati, -am, vb. impf. dem. sedeti; sitzen (v otročjem govoru), Met., Mik.
  59. sedláč, m. der Sattelknecht, Cig.
  60. sedlár, -rja, m. der Sattler.
  61. sedláriti, -ȃrim, vb. impf. das Sattlerhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  62. sedlárjevica, f. des Sattlers Frau, Danj.- Mik.
  63. sédlast, adj. sattelförmig, Jan., C., Z.; sattelartig geformt: s. konj, človek, Fr.- C.
  64. sedláti, -ȃm, vb. impf. satteln: s. konja.
  65. sedleníca, f. die Sattelkammer, V.-Cig., DZ.
  66. sedleník, m. das Sattelpferd, Mur., Cig., C.
  67. sedlenják, m. das Reitpferd, ogr.- C.
  68. sédlọ, n. der Sattel; turško s., der Türkensattel; postransko s., der Weibersattel, Cig.; tovorno s., der Saumsattel, Meg.; pristoji mu, kakor prasici sedlo; — der Bergsattel, die Einsattelung, Jan., Cig. (T.), Jes.
  69. sedlǫ̑n, m., Pohl., Guts.- Cig., Jan., UčT., pogl. severni jelen.
  70. 1. sẹ́dnast, adj. wund vom Druck oder vom Aufliegen, Cig., M., Levst. (Zb. sp.); — prim. sedno.
  71. 2. sẹ̑dnast, adj. grau, Met.; — prim. sed ( adj.).
  72. sẹ̑dnica, f. 1) das Sitzbein (os ischii), Cig. (T.), Vod. (Bab.), Erj. (Z., Som.); — 2) das Sitzungslocale, der Sitzungssaal, Cig., Jan., DZ.; — 3) = seja, Jan.; ( hs.).
  73. sẹ́dniti, sẹ̑dnem, vb. pf. = sesti, Rez.- C., Ben.- Kl.
  74. sẹ́dnjav, adj. wund (vom Sattel): s. konj, Blc.-C.
  75. sẹ́dnọ, n. die Satteldruckwunde, C., Rib.- Mik., Lašče- Erj. (Torb.); — die Wunde vom Liegen: "na bolniku rana od premnoge in dolge leže", Lašče- Erj. (Torb.); (sédnọ, mej Krko in Zatičino, Levst. ( LjZv. II. 483.)).
  76. sẹdoglȃvəc, -vca, m. der Graukopf, Jan. (H.).
  77. sę́ganje, n. das Greifen nach einem Gegenstande, das Langen; pravo hudičevo s., ein teuflischer Angriff, Krelj.
  78. sę́gati, -am, vb. impf. ad seči (sežem); langen, (nach einer Sache) greifen; ne segaj po vse, kar vidiš! Dalm.; gospoda daleč sega, der Großen Arm reicht weit, Cig.; na-te hoče segati z mnogotero izkušnjavo, Krelj; po tujem, ljudskem s., sich fremdes Gut anmaßen; eingreifen, Eingriffe thun; s. v tuje pravice; v nauk s., sich in die Lehre einmengen, Ravn.; v besedo s. komu, jemandem öfters ins Wort fallen; — reichen; s. do —; zmerom dalje s., sich immer mehr ausbreiten; — za kožo s. komu, jemanden recht nahe angehen, Nov.; — postave ne segajo nazaj (wirken nicht zurück), DZ.
  79. səgətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf., Cig., pogl. ščegetati.
  80. sę̑gljaj, m. der Griff, Mur., Cig., Jan.; der Eingriff, ZgD.
  81. segljáti, -ȃm, vb. impf. 1) wiederholt u. schnell hervorstrecken und zurückziehen: z jezikom s., züngeln, Fr.- C.; — 2) sticheln, C.
  82. 1. səgnáti, -žénem, vb. pf. vertreiben, Cig.
  83. 2. səgnáti, -žénem, vb. pf. = zgnati, zusammentreiben, Jan. (H.).
  84. sę́gniti, sę̑gnem, vb. pf. = seči (sežem), Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); v besedo s., LjZv.
  85. səgníti, -gníjem, vb. pf. = zgniti, verfaulen, Dalm., nk.
  86. səgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. = zgreti, erwärmen, durchwärmen; s. se, sich erwärmen.
  87. səgrẹ́vanje, n. die Erwärmung, Cig., Sen. (Fiz.).
  88. səgrẹ́vati, -am, vb. impf. ad segreti; erwärmen; s. se, sich wärmen: Tam pri ognju se segrevam, Danj. (Posv. p.).
  89. 2. segúrən, -rna, adj. tüchtig, vzhŠt.; žnidar je bil močen čvrstev in seguren, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — eifrig, C.
  90. səhlè, -ę́ta, m. ein magerer Mensch, (suh-) Cig.
  91. səhlẹ́ti, -ím, vb. impf. welken, (suh-) Jan.
  92. səhlíca, f. 1) die Abzehrung, die Schwindsucht, (suh-) C.; — 2) ein dürrer Baum, (suh-) Jan.
  93. səhljȃd, f. trockene Reiser, Mik.; (suh-) Mur., Cig., Jan., C., DZ.
  94. səhnẹ́ti, -ím, vb. impf., Jan., pogl. sehniti.
  95. səhníti, sáhnem, vb. impf. abdorren, dahinwelken, (sah-) Cig., Jan., Met.- Mik.; trava sahne (= se suši), Ravn. (Abc.); — na životu s. od straha, Guts. (Res.); — sahne, er hat die auszehrende Krankheit, Cig.
  96. 1. sẹ́ja, f. das Sitzen; Od seje meni slabo je, Preš.; — die Sitzung, Mur., Cig., Jan., nk.
  97. 2. sẹ̑ja, f. 1) das Säen, Prip.- Mik.; za sejo, für die Saat, Blc.-C.; — 2) = sejača, Dol.- M.
  98. sẹjáč, m. der Säemann, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), Trst. (Let.).
  99. sẹjáča, f. 1) der Säekorb, Mur., C., vzhŠt.; — 2) das Säetuch, Mur., Cig.
  100. sẹják, m. der Säekorb, C.

   60.848 60.948 61.048 61.148 61.248 61.348 61.448 61.548 61.648 61.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA