m (61.248-61.347)

61248. sȃnkavəc, -vca, m. der Schlittenfahrer, Cig.
61249. sȃnke, f. pl. dem. sani; der Schlitten, Cig., jvzhŠt.
61250. sántər, adv. = sem noter, Rož.- Kres.
61251. sápa, f. 1) der Athem; nima sape, er hat keinen Athem; sapo mi je vzelo, es hat mir den Athem benommen; tak veter je, da človeku sapo jemlje; sapo zapreti, zapirati, den Athem hemmen; ( fig.) sapo zapreti komu, jemanden mundtodt machen, ihn zum Schweigen bringen, Cig. (T.), nk.; sapa mu pojema, zastaja, der Athem fängt ihm an auszubleiben, Cig.; sape mi zmanjkuje, es geht mir der Athem aus; sapa me žene, ich habe starken Athem, Svet. (Rok.); sapo k sebi držati, den Athem zurückhalten, LjZv.; ob eni sapi, in einem Athem, Cig.; v eni sapi, hastig, C.; — 2) die bewegte Luft, der Wind; s. piha, vleče, es zieht ein Wind; na sapi biti, der Zugluft, dem Winde ausgesetzt sein; sape se bati, luftscheu sein, Jan.; mlin na sapo, die Windmühle, Cig., Nov.- C.; dušilna s., die Stickluft, Jan.; treskava s., schlagende Wetter, Erj. (Min.); sušeča s., fixe oder mephitische Luft, Erj. (Min.).
61252. sapániti, -ȃnim, vb. impf. stark athmen, Cig., M.
61253. sápati, -pam, -pljem, vb. impf. stark athmen, Cig., M.; schnauben, Jan.; keuchen, Ben.- Mik.; — zischen (o kačah), C.
61254. sápən, -pna, adj. luftig, Cig., Jan., M., Vrtov.- C.
61255. sapȇr, -rja, m. podkopnik, der Sappeur, Cig., Jan., DZ.
61256. sapẹ́ti, -ím, vb. impf. pfeifen (vom Athem): v grlu mi sapi, Z.; — zischen: gad sapi, Z.
61257. sápica, f. dem. sapa; das Lüftchen; prijetna sapica pihlja.
61258. sapíšče, n. die Dampfaustrittsöffnung, h. t.- Cig. (T.).
61259. sapíti, -ím, vb. impf. 1) keuchen, vzhŠt.- Mik.; — 2) sapi me, ich habe Athembeschwerden, Z., Svet. (Rok.).
61260. sȃpka, f. dem. sapa = sapica, Levst. (Zb. sp.).
61261. sapljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wehen, fächeln, Jan.; vetrec nam hlad saplja, Mur.; s. koga, jemanden anwehen, C.
61262. sȃpnica, f. 1) die Wasserblase, C.; die Seifenblase, Z.; — 2) das Windloch, Ravn.- Cig., Jan.; luknja v zemlji, iz katere se ob dežju kadi, Gor.; — 3) die Windlade in den Orgeln, Cig.; — 4) = sapnik, die Luftröhre, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
61263. sȃpnik, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.), Št.; — 2) der Canal in der Orgel, Cig., Jan.; — sapniki = mehovi, das Gebläse, Cig.; — 3) das Luftloch, Jan.; — der Wetterkasten, die Windtrommel ( mont.), Cig.; — 4) der Hauchlaut, Jan. (H.).
61264. sapǫ̑n, m. eine Art Haue, Kras, Ip., Tolm.; — prim. it. zappone, die Spitzhaue.
61265. sára, f. die Stiefelröhre, der Stiefelschaft, Mur.- Cig., Valj. (Rad); naj izuje škornje in naj otroka trikrat s sarami po hrbtu udari, Št.- Kres; hlače za sare, t. j. hlače v škornjah, Zora; hlače po sarah = dolge hlače, Nov.; — iz madž., Mik.
61266. sarabǫ̑t, m. = srobot, Kras.
61267. sardēlar, -rja, m. der Sardellenfänger, der Sardellenverkäufer, Cig., Jan.
61268. sardēlica, f. dem. sardela.
61269. sardōniks, m. der Sardonyx ( min.), Cig. (T.).
61270. sarı̑, f. pl. = sare, Mur.; — prim. sara.
61271. sarkāstičən, -čna, adj. zbadljivo zasmehovalen, sarkastisch, Jan., Cig. (T.), nk.
61272. sarkofāg, m. kamenita raka, der Sarkophag, Cig., Jan.
61273. 1. sàs, sása, m. das Entsetzen, ogr.- Mik., C.
61274. 2. sàs, sása, m. die Zitze, Štrek.; — prim. sesati.
61275. sasən, -sna, m. die Tanne, Rez.- SlN.; pogl. sosen.
61276. sásiti, sȃsim, vb. impf. schrecken, ogr.- Mik., C.; s. se, erschrecken, sich fürchten: s. se greha, hudega, C.
61277. sásniti se, sȃsnem se, vb. pf. erschrecken: s. se greha, ogr.- C.
61278. sȃt, sȃta, satȗ, m. die Wabe; prazni s., die Wachsscheibe.
61279. sȃtan, m. der Satan.
61280. sȃtančək, -čka, m. dem. satan(ec); das Teufelchen.
61281. sȃtəc, -tca, m. dem. sat, Valj. (Rad).
61282. sȃtək, -tka, m. dem. sat, Valj. (Rad).
61283. satìč, -íča, m. eine kleine Wabe, C.
61284. satīn, m. der Satin (neka na pol svilena tkanina), Cig.
61285. sȃtina, f. die Honigwabe, Mur., Por.; — tudi: satína.
61286. sātir, m. starogrško bajeslovno bitje, der Satyr, Cig.
61287. satīra, f. zbadljivo ali dovtipno zasmehovanje, tudi neka vrsta didaktičnega pesništva, die Satire.
61288. satīričən, -čna, adj. zbadljivo ali dovtipno zasmehljiv, satirisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
61289. satīrik, ** m. kdor satirično govori ali satire piše, der Satiriker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
61290. satjè, n. coll. die Waben; čmrljevo satje, Erj. (Izb. sp.); — s. v kosti, das Zellengewebe im Bein, C.; — tudi: sȃtje, Valj. (Rad).
61291. sȃtnik, m. die Honigwabenleiste, der Wabensprießel, C., Por.; panj s premičnimi satniki, Nov.
61292. satovı̑t, adj. zellig ( min.), Cig. (T.).
61293. satovjè, n. coll. Waben; Honigwaben; sit človek satovje pod nogami valja, Škrinj.; premično s., beweglicher Wabenbau; trotovsko s., das Drohnenwachs, Navr. (Spom.).
61294. satovnják, m. der Honigscheibenbehälter, Jan. (H.).
61295. satrāp, m. der Satrap (namestnik nekdanjih perzijanskih kraljev).
61296. sátvara, f. (krava) škododelka: kam greš, ti satvara! BlKr.
61297. savornja, f. der Ballast, Jan., DZ.; — hs.; prim. bolg. savura iz ngr. σαβούρα, Mik. (Et.).
61298. sȃvščica, f. velika s., die Tauchergans (mergus merganser), Cig., Frey. (F.).
61299. savtáti, -ȃm, vb. impf. hastig fressen, schlampen, C.; — hastig reden, C., Gor., Notr.; — oberflächlich arbeiten, hudeln, C.
61300. scáłən, -łna, adj. Harn-: scȃłni mehur, die Harnblase, C.; scȃłna kislina, die Harnsäure, Cig. (T.).
61301. scalína, f. der Urin, Guts., Cig., Jan., ogr.- M., C., Valj. (Rad), vzhŠt.
61302. scȃłnik, m. 1) der Uringang, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Judenkirsche (physalis Alkekengi), (rabi ljudem od zaprte vode), Vas Krn- Erj. (Torb.).
61303. scálọ, n. die Harnröhre, Jan., Erj. (Som.).
61304. scȃnej, m. eine Art Frosch, C.; — prim. poščaglja.
61305. scánica, f. = scalnica, Mur., Cig., Jan., C.
61306. scȃnje, n. 1) das Harnen; krvavo s., das Blutharnen, Cig., Jan.; — 2) der Urin (v tem pomenu: scánje, Valj. [Rad]).
61307. scánjevəc, -vca, m. der Uringeist, Cig.
61308. scanjúga, f. eine Art Frosch, = poscaniga, tomažek, C.
61309. scáti, ščím, vb. impf. Harn lassen, pissen; — ( praes. tudi: ščíjem, Mik., Gor., jvzhŠt.).
61310. scẹdíti se, -ím se, vb. pf. langsam abfließen, abrinnen: voda se je scedila z deske.
61311. scẹ́jati se, -am se, vb. impf. ad scediti se.
61312. scẹ̑la, adv. ganz, Mur.; Stik pravilnih zdaj in scela Nam baje nihče ne dela, Levst. (Zb. sp.).
61313. scẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. verheilen, zuheilen, Mur.
61314. scẹlína, f. die verheilte Wunde, Slom.- C.
61315. scẹ́liti, -im, vb. pf. zu einem Ganzen verbinden, ganz machen: kamene, ki jih je drobiž, s., Ravn.; kamenje je sceljena, utrjena ali trdo zvezana zemlja, Vrtov. (Km. k.); sceliti se imajo žile in koščice, kakor je scelila sama sveta Trojica zemljo in nebo, pod Krasom- Erj. (Torb.); — verheilen, vollkommen zuheilen machen, Mur., Cig., Dalm., Kr.; s. se, verheilen, zuheilen, Mur., Cig.; rana se je scelila, Cig.
61316. scẹ́niti se, -im se, vb. pf. (bezüglich des Preises) übereinkommen, Meg.
61317. scę́pati, -cę̑pam, vb. pf. allmählich herunterfallen; jabolka so scepala z drevesa.
61318. scę́sati, -sam, vb. pf. in Späne verreißen, M., Z.
61319. scínkati, -cı̑nkam, vb. pf. erklingen, ogr.- M.; ( nam. vz-).
61320. scǫ́tati, -am, vb. pf. zerzausen: scotala sta se do krvavega, Glas.; — s. koga, jemanden gehörig bei den Haaren nehmen, C.
61321. scúkati, -cȗkam, vb. pf. = razcukati, Bas.
61322. scvȃrək, -rka, m. = scvirek, die Speckgriebe, C.
61323. scvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. 1) abkröschen, zerlassen; vso mast s.; — 2) s. se, durch das Abkröschen zusammenschrumpfen; meso se je scvrlo; ( fig.) knjige so se scvrle in skrčile, Raič ( Let.).
61324. scvŕkati se, -cvȓkam se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
61325. scvŕkniti se, -cvȓknem se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
61326. scvŕliti se, -im se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
61327. sčákati se, -čȃkam se, vb. pf. bis zur Zusammenkunft warten, C.
61328. sčakovȃnje, n. das Erwarten ( z. B. bei einem Rendezvous), jvzhŠt.
61329. sčakováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad sčakati se; auf einander warten, Cig., Jan., C., jvzhŠt.; tu se zaljubljeni svet sčakuje, hier haben die verliebten Leute ihr Stelldichein, Levst. (Zb. sp.).
61330. sčəčkáti, -ȃm, vb. pf. zusammenkritzeln, Cig.
61331. sčę́diti, -čę̑dim, vb. pf. = sčedniti, C.
61332. sčę́dniti, -čę̑dnim, vb. pf. gescheit machen, klug machen, C.; — s. se, gescheit werden, klug werden, zur Einsicht gelangen, C., Zora- C.
61333. sčéniti se, sčę́nem se, vb. pf. niederhocken, Cig., Jan., Slom.- C.; Tomaž se Jezusu k nogam sčene, Ravn.; zusammensinken, Lašče- Levst. (M.); kmalu bi se bila na mestu sčenila, Burg.; (pod bremenom) s. se, Jarn.
61334. sčẹ́pati se, -čę̑pam, -pljem se, vb. impf. ad sčeniti se, Jan.
61335. 1. sčésati, sčę́šem, vb. pf. durch Kämmen herabbringen, herabkämmen; prah z glave s.
61336. 2. sčésati, sčę́šem, vb. pf. zusammenkämmen: lase z glavnikom s.
61337. 3. sčésati, sčę́šem, vb. pf. aufstriegeln, aufkämmen, Cig.; sukno s., das Tuch mit Karden rauh machen, Cig.; — ( nam. vz-).
61338. sčę̑sək, -ska, m. = česek, ein Splitter ( z. B. von Holz), Z., vzhŠt.- C.
61339. sčetvę́riti, -ę̑rim, vb. pf., nam. razčetveriti, V.-Cig.
61340. sčǫ̑rbati, -am, vb. pf. verpantschen: s. vino, C.
61341. sčrčkáti, -ȃm, vb. pf. zusammenkritzeln, vzhŠt.
61342. sčŕstviti, -im, vb. pf. = sčvrstiti, Mur.
61343. sčútiti se, -im se, vb. pf. (nach einer Ohnmact) zur Besinnung kommen, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzč-).
61344. sčvrstíti, -ím, vb. pf. erfrischen, Z.; aufmuntern, Cig.
61345. sə̀, praep. = 1. in 2. s (pred črkami s, š, z, ž); sə strehe, sə svojimi, seznaniti se, sešteti, sežgati.
61346. sè, pron. sich; prim. sebe.
61347. sè, adv. = sem, her, C.; pogledaj se! schau her! C.

   60.748 60.848 60.948 61.048 61.148 61.248 61.348 61.448 61.548 61.648  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani