m (60.948-61.047)

60948. rudoslẹ̑dəc, -dca, m. der Schürfer, Jan., LjZv.
60949. rudoslẹ́dən, -dna, adj. Schurf-: rudoslẹ̑dna jama, der Schurf, Cig. (T.).
60950. rudoslẹ̑dnik, m. der Schürfer, Cig.
60951. rudoslǫ̑vəc, -vca, m. der Erzkundige, der Metallurg, Cig., Jan.
60952. rudoslǫ́vən, -vna, adj. metallurgisch, Jan.
60953. rudoslǫ̑vje, n. die Erzkunde, die Metallurgie, Cig., Jan.
60954. rudoslǫ̑vski, adj. metallurgisch, Cig.
60955. rudotòp, -tǫ́pa, m. der Schmelzofen, Jan. (H.).
60956. rudotǫ̑pnik, m. = rudotop, Cig.
60957. rudovı̑t, adj. erzhaltig, Cig., Jan.; rudovite kopeli, die Mineralbäder, Cig. (T.).
60958. rudoznȃnəc, -nca, m. der Erzkundige, der Metallurg, Cig., Jan., nk.
60959. rudoznȃnski, adj. metallurgisch, Cig., Jan., nk.
60960. rudoznȃnstvọ, n. die Erzkunde, die Metallurgie, Cig., Jan., nk.
60961. rudožgȃvəc, -vca, m. der Röster in den Hüttenwerken, Cig.
60962. rȗdstvən, -stvəna, adj. Mineral-, mineralisch, Cig.
60963. rudúga, f. ime svinji, kajk.- Valj. (Rad).
60964. rufijȃn, m. der Kuppler, Dict., Mur., Cig., C.; — prim. bav. ruffian, it. ruffiano, Mik. (Et.).
60965. rufijȃnčič, m. dem. rufijan; der Kuppler, Dict.
60966. rufijániti, -ȃnim, vb. impf. kuppeln, Dict., Mur., Cig.
60967. rufijȃnka, f. die Kupplerin, Dict., Mur., Cig., C.
60968. rufijȃnski, adj. Kuppel-, kupplerisch, Cig., M.
60969. rufijȃnstvọ, n. die Kuppelei, Mur., Cig., Valj. (Rad).
60970. rúgati se, -a se, vb. impf., Z., Zv., pogl. rigati se.
60971. rúha, f. 1) das Leintuch, bes. das Bettuch, Mur., Cig., Krelj, Vrt., kajk.- Valj. (Rad), Dol., vzhŠt.; — das Tischtuch, vzhŠt.; — 2) eine Art Heunetz aus Bast, Rib.- M.; — prim. rjuha.
60972. rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.- Let.
60973. rúhati, -am, vb. impf. rühren, erschüttern, lockern, vzhŠt.- C.; r. se, sich bröckeln, rieseln, vzhŠt.- C.
60974. rúhica, f. dem. ruha, Dict.
60975. rúhniti, rȗhnem, vb. pf. einbrechen, C.
60976. rúhọ, n. 1) = ruha 1), das Leintuch, das Bettuch, C.; — das Tischtuch, C.; — ubrano r., die Draperie, Cig. (T.); — ( pren.) der Deckmantel: lenobo pokrivati z ruhom svetosti, LjZv.; — 2) das Linnenzeug, kajk.- Valj. (Rad).
60977. rȗj, m. der Färberbaum, der Perrückenbaum, der Gelbholzsumach (rhus cotinus), Cig., Jan., C., Kras- Mik., Tuš. (B.), Štrek.
60978. rúja, f. die Schafgarbe (achillea millefolium), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
60979. rujevína, f. das gelbe Sumachholz, Cig. (T.).
60980. rȗjht, m. grüner Wasserfrosch (rana esculenta), Mur., Jan., Erj. (Ž.).
60981. rujhtáč, m. = rujht, Mur., Jan., Danj.- Valj. (Rad).
60982. rȗjhtati, -am, vb. impf. = regetati, schreien wie die grünen Teichfrösche, Mur.
60983. rújhtəlj, -tlja, m. = rujht, Mur.
60984. rȗk, m. die Brunft der Hirsche, Mik.
60985. rukáč, m. der Brunfthirsch, Jan.
60986. rúkalica, f. das Maßliebchen (bellis perennis), Fr.- C., Josch; — prim. avstr.-nem. das Ruckerl, C.
60987. rúkati, -kam, -čem, vb. impf. brüllen: krave, voli rukajo, Vrt., Lašče- Levst. (M.); jelen ruka, der Hirsch schreit, röhrt, V.-Cig., Lašče- Levst. (M.); — brunften (o jelenu), Cig., Jan., M.
60988. rȗklja, f. = rutica, die Raute, Štrek.; — prim. rukulja.
60989. rúkniti, rȗknem, vb. pf. einen Ruck thun, stoßen; — iz nem.
60990. rúkulja, f. der Senfkohl (eruca sativa), Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — der Doppelsame (diplotaxis), Breg ( Ist.)- Erj. (Torb.); — die Rauke (sisymbrium officinale), Z., Medv. (Rok.); — iz it., Štrek. (Arch.).
60991. rúla, f. der Gneis ( min.), Cig., Jan., Erj. (Rud.)- C., UčT.; — češ.
60992. rúliti, -im, vb. impf. brüllen, heulen, Dict., Z., Burg. (Rok.); bik ruli, Z.; burja ruli, Z.; divjaki še zdaj rulijo pod zemljo v jazbini, LjZv.
60993. 1. rúna, f. 1) = runo, das Vlies, Habd.- Mik., Dol.- Cig., Jan., C.; — 2) ovčje ime (ima posebno lepo in mehko volno), Baška dol.- Erj. (Torb.).
60994. 2. rūna, f. die Rune; (rune so starogermanske pismenke).
60995. rȗndica, f. dem. runda, Prim.- Erj. (Torb.).
60996. rúniti, rȗnem, vb. pf. rücken, stoßen, schlagen, C.
60997. rúnja, f. 1) die Haarzotte, Z., BlKr.; — 2) der Flachswickel, C.; — 3) koruzna latica (panoga), ki ima malo zrnja (tako se utegne imenovati od las, katere ima na sebi), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 4) ein Ausschlag im Gesicht, Cig.; — pl. runje, die Blattern, Banjščice, Tolm.- Erj. (Torb.); — 5) pl. runje, eine Art Gauchheil (anagallis), Cig.
60998. rúnjast, adj. zottig, zerzaust, Habd.- Mik.; r. človek, r. pes, BlKr.
60999. runjàt, -áta, adj. = kosmat, C.
61000. rúnjav, adj. 1) zottig, zerzaust, Z.; r. človek, r. pes, BlKr.; — rauh: r. papir, Jan.; — 2) narbig im Gesicht, M., Z.
61001. rúnjavəc, -vca, m. = razkuštran fantič, BlKr.
61002. runolàs, -lása, adj. vlieshaarig, Erj. (Som.).
61003. rūnski, adj. Runen-, Cig., Jan.; runsko pismo, die Runenschrift, Cig. (T.).
61004. 1. rúpa, f. 1) die Erdhöhle, das Erdloch, Cig., Jan.; ( bes. von den Karsthöhlen, Notr.); — 2) eine Wassergrube, Cig., Jan.; jama, v katero ponicuje kak potok, Mik., Lašče- Erj. (Torb.); eine von reißendem Wasser gebildete Grube, C.; — die Grube übhpt., vzhŠt., jvzhŠt., BlKr.; visoko v gori v črni rupi leži še umazan sneg, Glas.; — 3) die Cisterne, Mur., Cig., Jan., Met., Dalm.- Valj. (Rad), Vrt.; = suha r., C.; mene, vir žive vode, so zapustili, izsekali so rupe, luknjate rupe, ki vode ne drže, Ravn.; — 4) das Kesselthal, Cig. (T.); — die Mulde, Cig., Jan., Jes.; — 5) zatilna rupa, das Hinterhauptloch, Erj. (Som.); — 6) die Kennung im Pferdezahn, Cig.
61005. 2. rúpa, f. 1) das Rasenstück, C.; — 2) rupe = šota, der Torf: požigati in rezati rupe, Levst. (Močv.); — 3) neki plevel z dolgimi koreninami, C.; = huda r., Z.
61006. 1. rupáča, f. die Bergschlucht, C.; — das Loch, die Grube, vzhŠt.; — prim. 1. rupa.
61007. 2. rupáča, f. der Fels, Meg., ogr.- C.; — prim. lat. rupes, Mik. (Et.).
61008. rúpast, adj. 1) voll Gruben: rupasta pot, C., Vrt.; — 2) muldenförmig, Cig.
61009. rupèč, -ę́ča, adj. = ripeč, geröthet (von einer Entzündung, von Schamröthe u. dgl.); rupeča rana, Dol.- Cig.; rupeča oteklost, Dict.; njih obličja bodo rupeča kakor plamen, Dalm.
61010. rȗpnik, m. = brezno na močvirju, Dol.- Kres.
61011. rȗs, m. = rus vol, Rib.- Mik., C.; — prim. irs, rs.
61012. rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras - Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.- Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.- Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.); ( prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.- Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).
61013. 1. rȗsa, f. 1) rusa krava, C., Štrek.; ("rsa"), Bohinj ( Gor.)- Mik.; — 2) die Birkhenne, C.
61014. 2. rusa, f. bajeslovno bitje: o pustu vodijo ob Ščavnici šemo konju podobno (Belo Ruso vodimo, Konjem srečo prosimo), Pjk. (Črt. 212.); — o pustu "ruso" kozje podobe od hiše do hiše jezdijo, C.
61015. 3. rusa, f. der Bartweizen, vzhŠt.- C.; — prim. ruse.
61016. rusák, m. der Blonde, C.
61017. rusȃlščak, m. der Pfingstmonat, ogr.- Valj. (Rad).
61018. rúsana, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
61019. 1. rȗsast, adj. gebräunt, M., Z.; — fuchsroth, Cig.; — von röthlichem Haar, Zilj.- Jarn. (Rok.).
61020. 2. rȗsast, adj. mit einem Schnurrbart versehen, Št.
61021. rȗsəc, -sca, m. 1) der Rothkopf, Cig., Jan., Šol., Bes.; — 2) = rdeče živinče moškega spola, Cig.; — = rjavi mravinec, Koborid- Erj. (Torb.), Tolm.; — vsul mu je ruscev za glavo = er hat ihm einen Floh ins Ohr gesetzt, er machte ihm die Hölle heiß, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) neka vinska trta, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 4) die Moorhirse (sorghum vulgare), Štrek.
61022. rusən, -sna, adj. rusni petelin, der Auerhahn, Jarn.; = rusni kokot, Mur.- Cig.; rusna kokoš, die Auerhenne, Cig.; — prim. rus.
61023. rusetı̑nka, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
61024. rusíca, f. 1) = rdeča mravlja, Cig., Jan., C., Mik., Gor.; rdečkastorumena r., die röthlichgelbe Gartenameise (myrmica rubra), Erj. (Ž.); rúsica, Rez.- Baud.; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) rúsica, neko jabolko, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — rúsica, neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.).
61025. rusikónjevina, f. = rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. rus 1).
61026. rusı̑n, m. rus vol, Cig., C., Rib.- Mik., Vrt.; hej, rusin, od sebe! Zv.
61027. rúsiti, -im, vb. impf. rothbraun färben, bräunen, M.; r. se, braun werden, C., Zilj.- Jarn. (Rok.).
61028. rȗska, f. 1) rusa krava; die Fuchsstute, Gor.; — kozje ime, Krn- Erj. (Torb.); — ovčje ime, Erj. (Torb.); — 2) rdečkasta mravlja, Cig., Jan., Gor., Notr.; — 3) die Schleihe (tinca vulgaris), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — die Erdbeere, Alas.; — 5) pl. ruske, die Masern, Polj., Idrija; — ein ähnlicher Ausschlag: die Rötheln, Cig.; die Schafblattern, Gor.
61029. rȗslja, f. 1) eine Getreideart, dem Weizen ähnlich, Štrek.; ( prim. 3. rusa); — 2) neka riba v Krki, Kostanjevica ( Dol.)- Erj. (Torb.).
61030. rusljáti, -ȃm, vb. impf. schreien, krächzen, ogr.- C.; (o kavranu) ogr.- Valj. (Rad).
61031. rusovína, f. svinčena r., der Mennig, DZ.
61032. rȗš, m. die Zwergkiefer (pinus mughus), M., Z., C.; — prim. furl. russe = pinus mughus in pinus pumilio, Štrek. (Arch.).
61033. 1. rúša, f. der Rasen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Gor., Dol.; ruše rezati, Dol.
61034. 3. ruša, f. die Krätze, nav. pl. ruše = garje, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. furl. russar = garati, kratzen.
61035. rȗšar, -rja, m. der Rasenstecher, Cig.
61036. rúšav, adj. = garjav, krätzig, C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. 3. ruša.
61037. rúšəlj, -šlja, m. 1) der Erdstecher (ein Werkzeug), Z.; — 2) die Geschirrkratze, Jarn.
61038. rúšenje, n. 1) das Zerstören, Cig.; — 2) das Rasenstechen, M.
61039. rúšənski, adj. rušensko platno, feine Leinwand = tenčica, ogr.- C.; — prim. ruho.
61040. rúšev, adj. Krummholz-, Zwergkiefer-, Z.; ruševo olje, Jan.
61041. rúševəc, -vca, m. 1) der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Gor.; — 2) = ruš, die Zwergkiefer, der Krummholzbaum, C.; — 3) = pljuvanec, die Alpenrose, der Almrausch (rhododendron), Jesenice ( Gor.).
61042. 2. rúševina, f. das Zwergkieferholz, das Krummholz, Jan.
61043. rúševje, n. coll. 1) das Zwergkieferholz, das Krummholz (pinus mughus), Snežnik ( Notr.)- M., Nov.; — 2) = ruševec 3), der Alpenrosenstrauch (rhododendron), Zv.; = prim. ruš.
61044. rušílọ, n. der Schürhaken, Guts.- Cig., Mur.
61045. rúšinar, -rja, m. der Rasenstecher, Cig.
61046. rušı̑telj, m. der Zerstörer, Jan.; — r. miru, der Friedensstörer, Šol.
61047. rúšiti, rȗšim, vb. impf. 1) erschüttern, umwerfen, Cig., C.; — niederreißen, Cig., Jan.; r. se, einstürzen, Jan.; — red r., die Ordnung verletzen, Jan., nk.; — 2) auflockern, Šol., C.; — schüren, Guts.; — 3) Rasen ausstechen, Guts., Jarn., Cig., Mur.; = celino r., C.; — 4) reibend reinigen: kotel r., Zilj.- Jarn. (Rok.); posodo r., das Geschirr ausreiben, Jarn., M.

   60.448 60.548 60.648 60.748 60.848 60.948 61.048 61.148 61.248 61.348  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani