Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (60.648-60.747)

  1. rohnè, -ę́ta, m. der Brausekopf, der Wüther, Cig., Jan., M.
  2. rohnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) grunzen, Jan., C.; knurren, murren, Cig., Jan.; — 2) toben, wüthen; tvoji zoprniki rohne, Trav.- Valj. (Rad); Ves togoten rohni paša, Npes.-K.; — ungestüm, mit drohender Stimme reden, Cig.
  3. rohtáč, m. = rujhtač, Trst. (Let.).
  4. rohtàn, -ána, m. = rujhtač, C.
  5. rǫ́htəlj, -tlja, m. = rujhtač, Trst. (Let.).
  6. ròj, rója, m. der Bienenschwarm; — der Schwarm übhpt.; kralja Miroslava roj, Preš.
  7. rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.- Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.- Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora- DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica- Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
  8. rojáč, m. der Schwärmer, V.-Cig.
  9. roják, m. 1) der Landsmann; — 2) der Stammgenosse, Cig., Jan., Str., nk.; — 3) der Eingeborne, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 4) der Verwandte, Cig., Jan., Šol., kajk.- Valj. (Rad); rojaki po preslici, die Cognaten, Cig. (T.).
  10. rojákinja, f. 1) die Landsmännin; — 2) die Stammgenossin, nk.; — 3) die Eingeborne, Cig.; — 4) die Verwandte, kajk.- Valj. (Rad).
  11. rǫ̑jar, -rja, m. der Weidenbohrer, die Weidenraupe (cossus ligniperda), Nov.
  12. rojáški, adj. landsmännisch, Cig., Jan.
  13. rojȃštvọ, n. 1) die Landsmannschaft, Cig., nk.; — 2) die Stammgenossenschaft, nk.
  14. rǫ́jati, -am, vb. impf. rinnen, C.
  15. rójəc, -jca, m. dem. roj; ein kleiner Bienenschwarm, M.
  16. rójen, adj. Geburts-: rojeni list, der Geburtsschein: Dajte meni rojen list, Npes.-K.; svoj rojeni dan obhajati, seinen Geburtstag feiern, Trub.
  17. roję́nčək, -čka, m. dem. rojenec; der Geborene, Mur.
  18. roję́nəc, -nca, m. der Geborene, Mur., Cig., Jan.; solnčne matere rojenci = žarki, Greg.
  19. rojeníca, f. 1) die Gebärerin, Skal.- Let.; — 2) bajeslovno bitje; rojenice so ženske, katere človeku ob njegovem rojstvu njegovo osodo prerokujejo; — 3) = deseta sestra, Gor.
  20. rojeník, m. = rojenec, kajk.- Valj. (Rad).
  21. rojenják, m. = deseti brat, Gor.
  22. 1. rojénje, n. das Schwärmen.
  23. 2. rojénje, n. das Gebären; — die Geburt: od Kristuševega rojenjà, ogr.- Valj. (Rad); od kod si rojenjà? — iz Ribnice, Svet. (Rok.); — die Abkunft: bil je rojenja visokega stanu starišev, Rog.; Nisem Nemec rojenja, LjZv.; on ni našega rojenja, er ist nicht von unserer Nation, Z.; on je tacega rojenja, er ist von Geburt aus von solchem Temperamente, Z.
  24. rojẹ́vati, -am, vb. impf. zu gebären oder hervorzubringen pflegen, Erj. (Izb. sp.).
  25. rǫ́jevnica, f. das Melissenkraut, C.
  26. rǫ́jica, f. dem. roja; das Bächlein, ein kleiner Wassergraben, Kor.- Cig., Nov.- C.; der Gebirgsbach, Nov.- C.; — der Thränencanal: solze teko iz tenkih rojic, Bes.
  27. 1. rojílọ, n. das Schwärmen, Jan.
  28. 2. rojílọ, n. = rodilo, Mur., Jan.
  29. rojíšče, n. die Schwarmstelle, C.
  30. rojı̑təv, -tve, f. das Schwärmen, Mur.
  31. rojíti, -ím, vb. impf. schwärmen (o čebelah); (= r. se, Mur.); — herumschwärmen, wild herumfahren, rasen, toben, Cig., Jan., Mik.; — strašne misli mu rojijo po glavi, es jagen grause Gedanken in seinem Kopfe herum.
  32. rojı̑vəc, -vca, m. der Herumschwärmer, Cig., C.
  33. rójstən, -tna, adj. Geburts-; rójstni list, der Geburtsschein; rojstni dan; rojstno mesto; (iz: rojstvən).
  34. rójstvən, -stvəna, adj. = rojsten, Mur., Cig. (T.), nk.
  35. rójstvọ, n. die Geburt; po Kristovem rojstvu; — tudi rojstvọ̀, Dict., Hip., Kast.
  36. ròk, rǫ́ka, m. 1) die Frist, der Termin, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., nk.; ob svojih časih ali rokovih, Levst. (Nauk); plačilni r., der Zahlungstermin, nk.; — 2) die Tagfahrt, die Tagsatzung, Jan., C., nk.; — 3) das Schicksal, das Fatum, Cig., Jan.; — 4) = spomin, das Vorzeichen (omen), Cig., Jan.; rok so slišali, predno je otrok umrl, Mik., Polj.; — = strah: rok išče otrok, der Popanz sucht Kinder, Notr.- Cig.
  37. róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.- Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče- Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga ( fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
  38. rokàt, -áta, adj. mit Händen versehen, (v uganki): ni rogato ni rokato, pa vender cesarja s konja požene (= postelja), Vrt.
  39. rokáv, m. 1) der Ärmel; imeti jok za rokavom = zum Weinen geneigt sein, Jurč.; — 2) pl. rokavi = rokavci, das kurze, bis zu den Lenden reichende Ärmelleibchen des weiblichen Geschlechtes; — vrhnja, kratka, bela jopa ženska, BlKr.; — 3) rokav, der Flussarm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — der Canal, DZ.; — 4) = rokavu podoben kos polja, Cig.
  40. rokaváč, m. die Jacke, Cig., Bes.
  41. rokávčək, -čka, m. dem. rokavec; 1) das Ärmelchen; — 2) pl. rokavčki, die Siegwurz (gladiolus communis), Cig.
  42. rokávəc, -vca, m. dem. rokav; 1) das Ärmelchen, Mur., Cig., Jan.; — der Vorsteckärmel, Cig., Jan.; — 2) pl. rokavci = rokavi, das kurze weibliche Ärmelhemd, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; — 3) rokavec, das Leimkraut (silene inflata), Pod Tabrom ( Kr.)- Erj. (Torb.).
  43. rokavı̑čar, -rja, m. der Handschuhmacher.
  44. rokavı̑čarica, f. die Handschuhmacherin.
  45. rokavı̑čarstvọ, n. das Handschuhmachergewerbe.
  46. rokavíčica, f. dem. rokavica: ein kleiner Handschuh.
  47. rokavı̑čka, f. dem. rokavica; ein kleiner Handschuh.
  48. rokavı̑čnik, m. das Handschuhkästchen, Cig.
  49. rokáviti se, -ȃvim se, vb. impf. sich balgen, Cig., Jan.
  50. rokȃvnica, f. 1) das Manipel (beim Messgewand), Burg.; — 2) ein kurzer, enger Muff, der Stauch, Jan. (H.).
  51. rokȃvnik, m. der Rock mit Ärmeln, Gor.
  52. rokavnjáč, m. = rokovnjač, Valj. (Rad).
  53. rokȃvnjak, m. = rokavnik, Danj. (Posv. p.).
  54. rókica, f. dem. roka; pogl. ročica.
  55. rokobǫ̑rəc, -rca, m. der Ringer, Jan.
  56. rokobǫ́riti se, -bǫ̑rim se, vb. impf. ringen, Jan.
  57. rokobràn, -brána, m. die Armschiene, Cig.; — (-brȃn, f. der Korb am Reitersäbel, Cig.).
  58. rokodẹ̀ł, -dẹ́la, m. = rokodelec, Mur., V.-Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Vrtov. (Sh. g.), Slom.
  59. rokodẹ̑łəc, -łca, m. der Handwerker, der Handarbeiter.
  60. rokodẹ́łən, -łna, adj. Manufactur-, Cig., Jan.
  61. rokodẹ̑łnica, f. die Manufactur, die Werkstätte, Cig., C.
  62. rokodẹ̑łničar, -rja, m. der Manufacturist, Cig.
  63. rokodẹ̑łski, adj. Handwerks-, Handwerker-, handwerksmäßig; — Manufactur-, Jan.; — rokodelski les, Holz für industrielle Zwecke, Levst. (Močv.).
  64. rokodẹ̑łstvọ, n. das Handwerk, die Profession, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Manufacturei, Cig.
  65. rokohı̑trəc, -trca, m. der Taschenspieler, Žnid.
  66. rokonǫ̑žəc, -žca, m. rokonožci, die Armfüßer (branchiopoda), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  67. rokopìs, -písa, m. die Handschrift, das Manuscript, Mur., Cig., Jan., nk.
  68. rokotvòr, -tvǫ́ra, m. die Handarbeit, Jan., nk.; die Manufacturware, Cig. (T.); — hs.
  69. rokotvǫ̑rəc, -rca, m. der Manufacturarbeiter, Jan. (H.).
  70. rokotvǫ́rən, -rna, adj. mit der Hand gemacht oder erzeugt, Cig. (T.); rokotvǫ̑rni papir, das Handpapier, Cig. (T.); rokotvorno delo, die Handarbeit, Šol.; Manufactur-, Jan.; — hs.
  71. rokotvorína, f. das Manufact, Jan., DZ.; die Manufacturware, Jan., Cig. (T.); — hs.
  72. rokotvǫ̑rnica, f. die Manufactur, Cig. (T.), C.; — hs.
  73. rokotvǫ̑rstvọ, n. das Handwerk, das Manufacturwesen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad); — hs.
  74. rokovȃnje, n. 1) die Handhabung, die Manipulation, DZ.; poslovno r., die Geschäftsmanipulation, DZ.; ( hs.); — 2) das gegenseitige Händereichen, Dol., jvzhŠt.
  75. rokovȃt, f. tudi: rokovȃd, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.; pogl. rokovet.
  76. rokováti, -ȗjem, vb. impf. 1) r. s čim, etwas handhaben, damit manipulieren, Cig. (T.), C., DZ.; ( hs.); — 2) r. se s kom, sich die Hände reichen, SlN., Dol., jvzhŠt.
  77. rokovẹ̑dež, m. der Chiromant, Jan. (H.).
  78. rokǫ́vən, -vna, adj. 1) Termin-: rokǫ̑vni račun, die Terminrechnung, Cel. (Ar.); rokovni zapisnik, das Fristenprotokoll, Levst. (Nauk); rokovno = na roke, terminweise, Cig., Jan.; — 2) periodisch, Ravn.- Cig., Jan., C., Levst. (Cest.); rokovna vadba v orožju, DZ.
  79. rokovę̑t, f. die Handvoll, Habd.- Mik., BlKr., Cig., Jan.; r. prediva, ein Büschel Flachs, C.; (rokoved, Dalm.; -vad, -vat, Mur., Danj.- Mik.).
  80. rokovę̑tca, f. dem. rokovet; eine kleine Handvoll, kajk.- Valj. (Rad).
  81. rokovę̑tka, f. dem. rokovet; das Büschel: r. cvetlic, C.
  82. rokovnáč, m. = rokovnjač, Levst. (Zb. sp.).
  83. rokǫ̑vnica, f. gefährliche Landstreicherin: ni bilo v vsem našem okraju nobene rokovnice in ciganke, LjZv.
  84. rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
  85. rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).
  86. rokovnjȃčar, -rja, m. = rokovnjač, Cig., Jan.
  87. rokovnjȃštvọ, n. das Landstreicherthum.
  88. rokovǫ́diti, -vǫ̑dim, vb. impf. anleiten, Jan.; — po drugih slov. jezikih.
  89. rokȗn, m. die Handhacke, Št.- Mik.; — prim. ročun.
  90. rol, m. = ror, Z., SlN.
  91. rǫ́na, f. = pesa, die Rohne, Guts.- Cig., Mur., Notr.- Z., Koborid- Erj. (Torb.); — iz nem.
  92. rǫ́ncəlj, -clja, m. = rocelj, der Henkel, C.
  93. rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  94. rǫ̑nəc, -nca, m. abschüssiger, abhängiger Acker, Tolm.
  95. rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.- Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
  96. rongíniti, -ı̑nim, vb. impf. = rogoviliti, GBrda.
  97. rǫ́nica, f. neka hruška, C.; — prim. rona (?).
  98. rǫ̑ntati, -am, vb. impf. = hitro prevračati: obleko v škrinji r., BlKr.- Let.
  99. rǫ̑nz, m. = ronzast vol, Podgorjane (Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
  100. rǫ̑nzast, adj. r. vol = po hrbtu bel, sicer rdeč vol; prim. ronz.

   60.148 60.248 60.348 60.448 60.548 60.648 60.748 60.848 60.948 61.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA