Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (60.248-60.347)

  1. rəzətȃnje, n. das Wiehern, Meg.
  2. rəzətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = rezgetati, wiehern, Dict., Guts., Dalm.
  3. rẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein ( v. Geschmack): vino rezi, Gor.
  4. rəzgèt, -gę́ta, m. das Gewieher, Jan.
  5. rəzgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. wiehern; — laut lachen: kaj zmerom rezgečeš! jvzhŠt.
  6. rəzgətẹ̑la, f. v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija- Erj. (Torb.).
  7. rəzgətljı̑vəc, -vca, m. der Lacher, C.; — der Schwätzer, C.
  8. rəzgę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. aufwiehern, Let.; ( nam. razgatniti).
  9. rəzgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) wiehern, (raz-) Mik.; — 2) laut lachen, C.
  10. rẹ́zica, f. 1) die Schnittwunde, das Schnittmal, C.; — 2) die Spalte, M.; die Fuge, Vrtov. (Vin.).
  11. rẹzíłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzı̑łni stol, die Schneidebank, der Reifstuhl, Cig.; na rezilnem stolu sedi, kdor les z rezilnikom obrezuje, Dol.
  12. rẹzı̑łnica, f. = rezilni stol, Cig., Jan., M., C.; — die Schneidekluppe, DZ.; — das Schneidebrett (der Schuhmacher), Cig.
  13. rẹzı̑łnik, m. 1) das Schneidewerkzeug, das Zugmesser mit zwei Handhaben, das Reifmesser; z rezilom se na rezilnem stolu les gladi in obrezuje, Notr.; — 2) = rezilni stol, rezilnica, Jan., M.
  14. rẹzílọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Jan., Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. v obrezovanje trt, M.; — coll. Schneidewerkzeuge: brusi škarje in drugo skrhano rezilo, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Messerklinge, Kras- Cig., M.; ta nožič ima štiri rezila, Ip.- Erj. (Torb.).
  15. rẹzína, f. 1) die Schneide des Messers, Cig.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, C.; — das Schnittmal, C.; — 3) die Schnitte: bučo zrezati na podolgaste rezine, Vod. (Izb. sp.); ocvrte rezine, gebackene Semmelschnitten, V.-Cig.; — 4) das Abschnitzel, Cig., M.; — 5) coll. = odrezki od trt, C., Gor.- LjZv.; — 6) red pokošene trave, Tolm.- Erj. (Torb.).
  16. rẹzínica, f. dem. rezina; ein kleines Abschnitzel.
  17. rẹzír, -rja, m. rezilo, ki rabi sitarjem in košarjem, Cig., Mik.; lesena ploščica z ostrimi zobiči, da vitre na nji obrezujejo, Rib.
  18. rẹzı̑təv, -tve, f. = rezatev, der Rebenschnitt, Mur., Cig.
  19. rẹzı̑tvənik, m. die Schnitzbank, C.
  20. rẹ̑zkati, -am, vb. impf. = strugati, drechseln, DZ.
  21. rẹ́zkavica, f. die Schroffheit: prehod od enega predmeta do drugega naj se vrši v zaokrogljenih črtah, a ne v rezkavici, Zv.
  22. rẹ́zkost, f. die Schärfe ( v. Geschmack), Cig.; — die Schärfe, die Schneidigkeit im Reden und Handeln, nk.
  23. rẹzljáč, m. der Schnitzler, Cig.
  24. rẹ̑zljaj, m. die Schnitte; r. kruha, Cig., Dol.
  25. rẹzljáti, -ȃm, vb. impf. schnitzen.
  26. rẹzljȃvəc, -vca, m. der Schnitzer, Cig., Jan.
  27. rẹzníca, f. 1) der Schnittling, der Fächser, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ., BlKr.; — 2) enoletna trtna mladika na tri očesa obrezana, Dol.
  28. rẹzník, m. 1) = nož v obrezovanje trt, das Rebenmesser, Cig., Jan., Met., Dol.; — das Gartenmesser, Cig., Jan.; — 2) die Schnittbank, C.; — 3) tisti del trte, ki ga pri rezatvi puščajo na trsu (navadno na tri očesa), Št.- Mur., jvzhŠt.; — 4) = rezan kamen, Dict.
  29. rẹ́zniti, rẹ̑znem, vb. pf. angenehm scharf schmecken: vino, jabolko rezne, Št.
  30. rẹznọ̑st, f. die Schärfe (vom Geschmack), Cig., Jan.; — die Strenge: z vso reznostjo, Pohl.- Valj. (Rad).
  31. rezultāt, m. učinek, uspeh, das Resultat.
  32. rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.- Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. ( Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.
  33. rəžȃda, f. soržica, zmesno žito, pol pšenice, pol rži, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  34. režȃłnik, m. = režanec: po režalnikih se voz pri lesni žagi premika, zapŠt.
  35. režálọ, n. der Zahnfletscher, der Grinser, Cig., Jan.; der Knurrkater ( fig.), Cig.; — = kdor se vedno smeje ali joka, Z.; pos. das Plärrmaul, Ljub.
  36. režȃnəc, -nca, m. der Falz (im Brette), Cig.; pl. režanci, der Falz des Sägerahmens, Cig.; tramovi pri vodni žagi, po katerih se voz premiče, Poh.
  37. rẹžȃnj, -žnjà, m. = reženj: r. pečenke, LjZv.
  38. rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.- Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
  39. režàv, -áva, adj. keifisch, zänkisch: režava mačeha, SlN.
  40. režȃvəc, -vca, m. der Zahnfletscher, Cig.
  41. rę̑žək, -žka, m. 1) einer, der gerne lacht, M., Z.; — 2) die Thürluke, kajk.- Valj. (Rad).
  42. réžəlj, -žlja, m. die Schnitte, V.-Cig., Savinska dol.; bes. die Apfelschnitte, das Spaltel (= krhelj), C.; jabolka v režlje razrezati, SlGosp.
  43. réžənj, -žnja, m. die Schnitte, V.-Cig.; r. kruha, jvzhŠt.; trdo jajce po dolgem na režnje razrezati, Navr. (Let.); die Klötze, das Spaltel, Cig., C.; — Adamov r., der Adamsapfel, Št.; — prim. rẹžȃnj, LjZv.
  44. režgotı̑nəc, -nca, m. neka ptica, Pohl., Guts.- Cig., Frey. (F.).
  45. režíka, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
  46. režı̑n, m. 1) der Zahnfletscher, Cig.; — der Maulaffe, M.; — 2) = otrok, ki se rad joka, M.
  47. režı̑nka, f. die Zahnfletscherin, Cig.; — der Maulaffe, M.
  48. režisȇr, -rja, m. prireditelj gledaliških predstav, der Regisseur, nk.
  49. rẹžljáti, -ȃm, vb. impf. v režlje rezati, in Schnitten theilen; jabolko r., C.
  50. rẹ̑žnja, f. der Rebenschnitt, Cig., Jan., M., C., Vrtov. (Vin.), Nov.
  51. rẹžnják, m. das Klötzenbrot, C.; — gedünstete Obstschnitten, C.
  52. režúlja, f. ženska, katera se rada smeje, M., Z.
  53. režȗn, m. moški, kateri se rad smeje, Z.
  54. ríba, f. 1) der Fisch; zdrav je kakor riba, er ist kerngesund; — 2) der Muskel, Z., Štrek.; pos. debele mišce na nogah in rokah, der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.); ribo sekati, die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben, Erj. (Torb.); — 3) das Rückenfleischstück, Cig.; der Lendenbraten, Bolc- Erj. (Torb.); svinjska r., der Jungferbraten, C.
  55. ribák, m. das Fischsäugethier, der Wal, Jan., Erj. (Ž.); ribaki (cetacea), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  56. rı̑banka, f. = kisla repa, Gor.; — prim. ribati.
  57. ribár, -rja, m. der Fischer, Habd.- Mik., Cig., Jan.; — der Fischhändler, Cig., Jan.
  58. ribarı̑ja, f. = ribarstvo, Mur., Cig., Jan.
  59. ribáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Fischfang beschäftigen, fischen, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; — die Fischerei, den Fischhandel betreiben, Mur., Cig., nk.
  60. ribárjenje, n. das Fischen, die Fischerei, Mur., Cig.
  61. ríbast, adj. 1) fischähnlich, Cig.; — 2) gestreift, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  62. rı̑bati, -bam, -bljem, vb. impf. reiben; pod r.; — schneiden: repo, zelje r.; — (iz nem.).
  63. rībez, m. die Johannisbeere (ribes rubrum), Mur., Cig., Jan.
  64. rı̑bežən, -žna, m. das Reibeisen (für Kraut, Rüben); — iz nem.
  65. ríbica, f. dem. riba; 1) das Fischlein; — 2) človeška r., der Grottenolm (proteus anguineus), Erj. (Ž.); — 3) ein Insect: der Zuckergast (lepisma), Erj. (Z.); — 4) der Muskel, Mur., V.-Cig.; — ribice, die Waden, BlKr.; — 5) das Rückenfleischstück, bes. beim Schwein, der Jungferbraten, V.-Cig., Jan., C., Št.; — 6) die Niere, Mur., Št.- Cig.; — 7) die Schafgarbe (achillea millefolium), Josch.
  66. rı̑bič, m. 1) der Fischer; — 2) razni ptiči: die Seeschwalbe (sterna hirundo), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — der große Sägetaucher (mergus merganser), Frey. (F.); — der Reiher, Kor., Št.- Cig.; — der Kiebitz (vanellus), Guts.- Cig., Jan., M.; — der Eisvogel (alcedo ispida), Frey. (F.).
  67. ribičàt, -áta, adj. muskulös, Mur.
  68. ribičeváti, -ȗjem, vb. impf. Fischer sein, die Fischerei betreiben, Cig., ogr.- M., Krelj.
  69. ríbičica, f. dem. ribica; kleines Fischlein, Cig., Jan.
  70. rı̑bičinja, f. die Fischerin, Mur., Jan.
  71. rı̑bička, f. 1) die Fischerin, Mur., Cig.; — 2) ríbička, das Fischlein, Jan.
  72. ribíšče, n. das Fischlager, Cig.; — der Fischmarkt, Cig.
  73. ríbiti, rı̑bim, vb. impf. = ribe loviti, Mur., V.-Cig., Jan.
  74. rı̑bji, adj. Fisch-; nebo je jasno kot ribje oko; ribja kost, das Fischbein; ribja mast, der Fischthran.
  75. rı̑bnica, f. 1) das Fischlager, Cig.; — 2) der Angelstock sammt Angel, Ljub.
  76. rı̑bnik, m. 1) der Fischteich; — 2) = ribnjača, der Fischbehälter, Cig., Jan., M.
  77. rı̑bnikar, -rja, m. der Teichmeister, Cig.
  78. rı̑bnjak, m. 1) der Fischteich; — 2) = ribnjača, der Fischbehälter, Cig., Jan.; ribič z ribnjakom na hrbtu, Cv.
  79. ribojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Fischesser, Cig.
  80. ribojẹ̑dəc, -dca, m. der Fischesser, Cig.
  81. ribolòv, * -lǫ́va, m. der Fischfang, nk., Gor.
  82. ribopìs, -písa, m. die Fischbeschreibung, Jan.
  83. riboslǫ̑vəc, -vca, m. der Fischkundige, Cig.
  84. ribovítən, -tna, adj. = ribovit, Mur.
  85. ribovítnost, f. = ribovitost, Mur.
  86. ribovı̑tost, f. der Fischreichthum, nk.
  87. riboznȃnəc, -nca, m. der Fischkundige, Cig.
  88. ríčati, -ím, vb. impf. = rikati, brüllen, vzhŠt.- C.
  89. 1. ričək, -čka, m., Jan., pogl. rilček 2).
  90. 2. ričək, -čka, m., pogl. ridžek.
  91. rı̑čet, m. ein Gericht aus Gerstengraupen, denen etwas (meist Fisolen) beigemengt ist; — der Mischmasch; to je pravi ričet! — prim. kor.-nem. ritschad (enaka jed), bav. rütscher, avstr.-nem. ritscher, Štrek. (Arch.).
  92. rída, f. = rajda: 1) die Wendung, die Krümmung, Mur., Z.; cesta z ridami, eine Zickzackstraße, Mik.; cesta gre v ride, Brdo ( Gor.); ride, Serpentinen, Tolm.; — 2) die Reihe, Mur., Cig., Jan.; r. gor, Cig.; — der Zug, die Schar: r. ljudi, vojakov, Cig.; — der Streifen: rida, ki jo je barka delala po morju, Cv.; — 3) sprednji oplen, Notr.; — prim. rajda.
  93. rídati, -am, vb. impf. wenden, lenken, M., Z.; voz r., Z.; — prim. rajdati.
  94. rı̑dnik, m. = ridovnik, Ig (Dol.).
  95. rı̑dof, m. = sprednji oplen, der Rungschemel, Notr.
  96. rídovnik, m. 1) die Steuerstange des Wagens, Dol.; — 2) der Nagel, der durch den Rungschemel geht, Dol.
  97. rı̑dž, rídža, adj. fuchsgelb, Habd., Mik., vzhŠt.- C.; — prim. hs. ridj.
  98. rídžan, m. der Lichtfuchs, Mur., Jan., vzhŠt.- C.; — živinče rdečkaste ali rjavkaste barve, BlKr.- Let.
  99. rı̑džəc, -džəca, m. ein rötlicher Ochs, Hal.- C.
  100. rı̑džək, -džka, m. 1) ein fuchsfarbenes Pferd, der Fuchs, Mur., ob spodnji Dravi- C. ( Vest.); — 2) ein fuchsfarbener Ochs, Hal.- C.; — 3) eine fuchsrothe Hummel, Notr.- C.; — 4) der Leindotter (camelina sativa), Jarn., Mur., Cig., Tuš. (R.), C.; — das Leimkraut (silene linicola), Josch; — piše se tudi: riček.

   59.748 59.848 59.948 60.048 60.148 60.248 60.348 60.448 60.548 60.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA