Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (60.048-60.147)

  1. rę́nčavost, f. die Knurrigkeit, der Murrsinn.
  2. renčè, -ę́ta, m. der Knurrer (o psu), Cig.
  3. renčič, m., Erj. (Torb.), pogl. rančič.
  4. renčȗn, m. der Murrkopf, Jan. (H.).
  5. rę̑ngati, -am, vb. impf. das r nicht ordentlich aussprechen, ratschen, BlKr.- Let.
  6. rẹ̑nica, f. dem. 1. rena; das Hafendeckelchen, Mur., Kr.
  7. rentáčenje, n. das Brummen; das Zanken, Kr.
  8. rentáčiti, -ȃčim, vb. impf. mit Worten poltern, zanken, schelten, Kr.
  9. rèp, rę́pa, m. 1) der Schweif, der Schwanz; imam pet repov (fünf Stück Vieh) v hlevu; — zvezda ima rep; — die Schleppe ( zaničlj.), V.-Cig., Jan.; — das Hintertheil des Schiffes, M., ogr.- C.; — ein spitzig zulaufender Acker, der Pfriemen, Cig., Jan.; — konjski r., der Pferdeschweif (beim Nervensystem), Erj. (Som.); — to ima velik rep = das hat viele Folgen, V.-Cig.; — 2) der untere Saitenhalter bei einer Violine, V.-Cig.; — 3) der Obststiel, Cig., Jan., Z., Goriška ok.- Erj. (Torb.); kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajejo mu repi, Notr.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) rastline: konjski r., der Schachtelhalm, die Katzenzahl (equisetum arvense), Cig., Jan.; — kozji r., der Gänsefuß (chenopodium album), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: = ovčji r., Cig.; — lisičji r., das Fuchsschwanzgras (alopecurus pratensis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: der Bärlapp (lycopodium clavatum), Gor., Dol., BlKr.; ali: die Spierstaude (spiraea), Josch; — mačji r., der Tannwedel (hippuris vulgaris), C., Medv. (Rok.); tudi: svinjski r., Jan., Vrt.; — medvedov r., der Natterkopf (echium vulgare), Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — mišji r., = vratič, ogr.- C.; — ovčji r., die Hausmelde, wilder Spinat (chenopodium bonus Henricus), M.; — pasji r., das Lieschgras, das Thimotheegras (phleum pratense), Cig., Medv. (Rok.); — petelinov r., die Schwertlilie (iris), Koborid- Erj. (Torb.); — svinjski r., = pasji r., Tuš. (R.); — zajčji r., die Wiesenraute (thalictrum galioides), Josch; — pl. repi, die Klette (lappa), Kast. (W.); — tudi: rę́p, Cv., Dol.
  10. rẹ́pa, f. die Rübe; coll. Rüben; kisla, sladka r.; — divja r., der Repskohl (brassica napus), Josch; — turška r. = papežica, C., Pohl. (Km.); — laška r., = krompir, die Kartoffel, Mur., Josch; — svinjska r., die Gichtrübe, die Zaunrübe (bryonia alba), Cig., Medv. (Rok.).
  11. repáč, m. 1) žival, ki ima dolg rep, Z., Mik.; — 2) der Brockenstahl, V.-Cig.; — 3) neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
  12. repáča, f. 1) žival, ki ima dolg rep, n. pr. krava, Mur.; — 2) = zvezda repatica, der Kometstern, M., Z., Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ackertrespe (bromus arvensis), vzhŠt.- C.
  13. repačíca, f. 1) eine Art Meise, vzhŠt.- C.; — 2) zelena r., das Augenthierchen (euglena viridis), Erj. (Z.).
  14. 1. repák, m. 1) neka ptica, Valj. (Rad); — 2) (šaljivo) der Befrackte, C.
  15. 2. rẹpák, m. der Rübengräber, C.
  16. rẹpȃljščica, f. der Bluthänfling (fringilla cannabina), Cig., Frey. (F.); — tudi: der braunkehlige Steinschmätzer (saxicola rubetra), Frey. (F.).
  17. rę́palọ, n. = držalo pri ponvi, korcu, der Stiel, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  18. 1. rę̑par, -rja, m. 1) der Hauer, der am Ende der Arbeiterreihe sich befindet, vzhŠt.- C.; — 2) neke vrste kruh: po trije rožíči skupaj pečeni, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. rep.
  19. 2. rẹ̑par, -rja, m. 1) der Rübenhändler, Z.; — der Rübensamenhändler, Gor.; — 2) eine alte Münze: der Batzen, Cig., Jan., Npes.-K.; (= 6 soldi, Alas., Mur.; = 4 kr., Jarn.); o malih reparjih veselo živeti po krčmah, Levst. (Zb. sp.); — prim. bav. "rueblerbatzen, mit dem Gepräge einer Rübe, des Wappens des Salzburger Erzbischofs Leonhard von Keutschach (1495—1518)", Levst. (Rok.); — 3) metulj r., der Rübenweißling, Cig.; — 4) der Monat October, C.
  20. rẹ̑parnik, m. der Batzenleib, Jarn.
  21. repása, f. der Schweif: svinjska r., Lašče- Levst. (M.); pečena svinjska r., Levst. (Zb. sp.).
  22. 1. rę́past, adj. 1) mit einem Schwanz versehen, Habd., Danj.- Mik., Mur.; — 2) einem Schwanze ähnlich, Cig.
  23. 2. rẹ́past, adj. rübenförmig, Cig.
  24. repàt, -áta, adj. mit einem Schwanze versehen, Mur., Cig., Jan.; repata zvezda, der Komet, Mur., Cig., Jan.; — langschweifig, Cig.
  25. rę́pati, rę̑pam, vb. impf. 1) konja r., dem Pferde die Schweifhaare auszupfen, Polj.; — 2) r. se: težaki se repajo, kadar nekateri hitijo, da drugi v vrsti zaostajajo, jvzhŠt.
  26. repatíca, f. (zvezda) r., der Komet, Jan., Cig. (T.); — črka r. = črka, ki ima rep, n. pr. j, Navr. (Kop. sp.).
  27. repə̀c, -pcà, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) lisičji r., der Bärlapp (lycopodium), C.; — tudi rę̑pəc.
  28. repə̀k, -pkà, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) ein kleiner Obststiel, Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) jeklo v repkih, der Brockenstahl, V.-Cig.; — tudi: rę̑pək.
  29. 2. rẹ́pən, -pna, adj. Rüben-; rẹ̑pno seme.
  30. repę́nčiti se, -ę̑nčim se, vb. impf. sich ungeberdig stellen, sich widerspenstig benehmen; sich aufhalten.
  31. repertōrij, m. iskalnik, das Repertorium.
  32. repetēnt, m. ponavljavec, der Repetent.
  33. repẹ́ti, -ím, vb. impf. grunzen (von Schweinen, wenn sie gereizt werden), ogr.- C.; — nam. hrepeti.
  34. repetı̑rka, f. (ura) r., die Repetieruhr, Jan.; — (puška) r., das Repetiergewehr, nk.; — po češ. iz nem.
  35. repetníca, f. 1) = perotnica, der Flügel; — 2) die Feder am Spinnrade, Jan.
  36. 1. repíca, f. der Wagenschweif am Bauernwagen (konec svore), Mur., Št.- Cig., Jan.; ože privezati vozu na repico, Pjk. (Črt.).
  37. 2. rẹ́pica, f. dem. repa; 1) das Rübchen; — 2) die Kniescheibe, C.; — 3) = ogrščica, der Repskohl (brassica napus), Cig., Tuš. (R.), DZ.; — papeževa r., die Erdbirne, der Topinambour (helianthus tuberosus), C., Tuš. (B.); = laška r., C.; — kozja r., das Saubrot (cyclamen), Cig., Jan., M.; tudi samo: repica, Savinska dol.; — pasja r., C.; — 4) repíca, = krompir, Jan., Josch, Kor.
  38. repìč, -íča, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) der Obststiel, Cig.; — 3) der Ackerrettig (raphanus raphanistrum), Cig., Medv. (Rok.).
  39. rẹ̑pičar, -rja, m. der Repskäfer (nitidula aenea), Erj. (Ž.).
  40. repı̑čək, -čka, m. dem. repič; 1) das Schwänzlein, Valj. (Rad); — 2) die Leberklette (agrimonia eupatoria), Dict., Jarn., Cig., C.
  41. rẹ́pičnik, m. 1) das Repsöl, Vest.; — 2) die Balsamgarbe (achillea ageratum), M., Z.
  42. rẹpičnják, m. = repičnik 1), C.
  43. 1. repíga, f. = stoklasa, die Trespe (bromus), C.
  44. repílj, m. die große Klette (lappa maior), Ip.- Erj. (Torb.).
  45. 1. repína, f. das Schwanzstück, das Schwanzfleisch, Mur., Jan.; das Schwanzstück der Haut, Z.
  46. repíncəlj, -clja, m. der Feldsalat, das Rapünzchen (valerianella olitoria); — vodni r., die Bachbunge (veronica beccabunga), Josch.
  47. repı̑nəc, -nca, m. die Klette (lappa), Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol.
  48. 2. rẹpı̑nje, n. der Rübensamen, der Reps (brassica napus), Rez.- C.
  49. rę́piti, rę̑pim, vb. impf. hinten einhergehen; za vso družbo pak je repil dolgi učitelj, Jurč.
  50. repjè, n. coll. die Klette (lappa), Kast. (W.), Cig., Medv. (Rok.); rę̑pje, Tolm.
  51. rẹ̑pka, f. neko jabolko, Ponikve na Goriškem- Erj. (Torb.).
  52. rę̑pkanje, n. die Nachlese, Cig., Notr., Prim.
  53. rę̑pkati, -am, vb. impf. Nachlese halten ( bes. im Weinberge = repe pobirati), Cig., Kras, Ip., Goriška ok., Kanalsko- Erj. (Torb.); repkáti, -ȃm, Ig (Dol.).
  54. repkováti, -ȗjem, vb. impf. = repkati, Dalm.
  55. 1. rę̑plja, f. der Traubenkamm, Goriš.- Erj. (Torb.); — = grozdova vejica z malo jagodami: daj mi repljo grozdja! Ip., Goriš.- Erj. (Torb.), Kras.
  56. repljáti, -ȃm, vb. impf. = repkati, Kras, Ip., Goriš.- Erj. (Torb.).
  57. rẹ́pnast, adj. rübenförmig, Cig.
  58. 1. rę̑pnica, f. mala r., = mala cipa, die Pieplerche (alauda trivialis), Cig.
  59. 2. rẹ̑pnica, f. 1) das Rübenwasser; — 2) die Rübengrube, Dict., Guts.- Cig., Mur.; = podzemeljska jama, v kateri repo in tudi krompir hranijo, jvzhŠt.; — 3) = repnik 3), repna nat, Jan., Poh.; — 4) črna, repi podobna smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) der Kriebelrettig (raphanus raphanistrum), BlKr.
  60. rẹ̑pnik, m. 1) der Rübenacker, Ip.; — 2) der Rübentopf, Mur.; — 3) das Rübenkräutig, Vrt., Gor.; — 4) der Monat October, C.; — 5) der Hänfling (fringilla cannabina), Mur., Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Levst. (Nauk).
  61. rẹ̑pnjak, m. 1) der Rübentopf, Mur.; — 2) die Rübengrube, Jan. (H.); — 3) = repnik 5), der Hänfling, Mur.
  62. rẹpokǫ̑pəc, -pca, m. der Rübengräber: sv. Šimen r., vzhŠt.
  63. rẹporẹ̑znica, f. die Rübenschneidemaschine, Z.
  64. reprezentānt, m. zastopnik, predstavnik, der Repräsentant.
  65. republičàn, -ána, m. der Republikaner, nk.
  66. republikānəc, -nca, m. 1) der Republikaner; — 2) der gesellige Webervogel oder Republikaner (ploceus socius), Erj. (Ž.).
  67. repúh, m. die Pestwurz (petasites officinalis), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  68. 1. repúlja, f. 1) eine Henkelschale, Polj.; — 2) der Saitenhalter an der Geige, Gor.; — 3) die Trespe (bromus), Medv. (Rok.); — die Riesentrespe (bromus erectus), Jan., Nov.
  69. repúljica, f. dem. 1. repulja 1), eine kleine Henkelschale, Polj.
  70. repȗšəc, -šca, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig., Jan.; (phytheuma), Tuš. (B.).
  71. rẹ̑s, m., Zora, Vest.; pogl. vres.
  72. rẹ̑s, adv. res je, es ist wahr; — in der That, wirklich: res je tako, res je prišel; to je že res preveč; wahrlich; res, kaj tacega še nisem videl! za res, im Ernste, ernstlich; (tudi: zares); — res (da) — ali, zwar — aber; — (redko kedaj adj. indecl.: od res vode, von wirklichem Wasser, Ravn.- Mik.).
  73. rę́sa, f. 1) die Granne an der Ähre; — 2) ein steifes Haar: jazbečeva r., Zora; — pl. rese, der Knebelbart, der Schnurrbart, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — 3) die Franse, Jan., Zora, Let., LjZv.; — črevesna r., die Darmzotte, Erj. (Som.); — 4) ( hs.) das Kätzchen an der Haselstaude, Cig.; resa z lesk viseča, Vrt., Zv.; — 5) eine Art Wassergewächs, Mur., Mik.; — 6) das Heidekraut (erica), Dict., Cig., M., Dol.; — hribja r., der Löwenfuß (alchemilla vulgaris), Cig., Jan.; ( prim. vresa).
  74. rę́sast, adj. mit Grannen versehen; resasta pšenica; — grannenartig, Cig.; rauh: resasti lasje, resasta dlaka, resasto pero, resasta brada, Cig.; r. papir, Jan.; resasta krava, ki se ji dlaka ježi, Mik.; resasto gledati, feindselig, misstrauisch blicken, Z.; resast biti, unfreundlich sein, Levst. (Zb. sp.).
  75. resàt, -áta, adj. = resast, Mur.
  76. resēdica, f. dem. reseda; die Resede, Cig., Jan.; navadna dišeča r. (reseda lutea, odorata), Tuš. (R.).
  77. rẹ̑sən, adv. = res, Guts., Mur., Jan., Dalm., vzhŠt.; resen je, Dalm., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.; (morda nam. resno, Levst. [Slovn.]).
  78. rę́sica, f. dem. resa; 1) eine kleine Granne; — 2) die Franse, Bes., Zora; — 3) die Darmzotte: tenkega črevesa notranja plat je polna resic, Erj. (Som.); — 4) resice, das Anführungszeichen, Levst. (Zb. sp.); — 5) resíca = 2. resnica, der Bartweizen, Jan.
  79. resína, f. 1) die Granne, Cig., Jan., Rib.- M., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) resine = dolgi obrvni lasje pri živalih, tudi nelepo dolgi pri ljudeh, Cig.; — 3) der Trotzkopf, C.
  80. resíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich widersetzen, trotzig sein, C.
  81. rę́siti se, -im se, vb. impf. 1) sich widersetzen, trotzen, aufbrausen, Št.- Z.; — 2) raufen, C.
  82. resjè, n. coll. 1) die Grannen, Cig., Jan.; — 2) = vresje, Mur., Cig., Nov.
  83. rèsk, interj. knacks, krach! resk! in mreža je pretrgana, Zv.; oglaša se kosec v detelji: resk, resk! Zv.
  84. reskáti, -ȃm, vb. impf. krachen, knacken, Cig., Jan.
  85. 1. resketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. knistern, Jan.
  86. 2. rəskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. = rezgetati, Met.
  87. réskniti, rę̑sknem, vb. pf. krachen, mit Gekrach reißen, Cig., Jan.
  88. reskrīpt, m. najvišji odpis, das Rescript.
  89. rę̑slja, f. ovca ali koza, ki ima rese na vratu, Krn, Kanin- Erj. (Torb.).
  90. 1. rẹsníca, f. die Wahrheit; resnico govoriti; resnico storiti, etwas bewahrheiten, beglaubigen, Cig.; r. komu beliti, jemandem derb die Wahrheit sagen, Mur.; resnica oči kolje = die Wahrheit ist oft unangenehm; — po resnici, der Wahrheit gemäß; za resnico vam povem (im Ernst, wahrlich), Trub., Schönl.; resnici podoben, wahrscheinlich, Levst. (Zb. sp.), nk.; v resnici, in Wahrheit, in Wirklichkeit; — r. je, es ist wahr, Thatsache.
  91. 2. rę̑snica, f. 1) = resasta pšenica, der Bartweizen, Cig., Jan., Fr.- C., Polj.; — 2) coll. = trši lasje med ovčjo volno, die Stichelhaare, Gor.; — 3) majhna kosa (s katero reso [vresje] kosijo), Cig.
  92. rẹsnicoljùb, -ljúba, m. der Wahrheitsfreund, Cig., Jan., nk.; (pravilno bi bilo: resniceljub).
  93. rẹsníčən, -čna, adj. wahr, wahrhaft; resnična prigodba; resnično, wahrlich; resnično vam povem; — wirklich, factisch.
  94. resník, m. 1) neka rastlina, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = resnjak, C.
  95. rẹ́sniti, -im, vb. impf. behaupten, C., Zora, Raič ( Let.).
  96. resnják, m. = resasti ječmen, die Bartgerste, Cig.
  97. rẹsnóba, f. der Ernst, Meg., Cig., Mur., Jan., nk.
  98. rẹsnóbən, -bna, adj. ernsthaft, Mur., Cig., Jan., nk.
  99. rẹsnóbnost, f. die Ernsthaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  100. resúlja, f. 1) ženska zmršenih las, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Bartweizen, Jan.; — 3) (ribe) resulje, die Büschelkiemer (lophobranchii), Cig. (T.), Erj. (Ž.).

   59.548 59.648 59.748 59.848 59.948 60.048 60.148 60.248 60.348 60.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA