Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (59.848-59.947)

  1. rdẹ́ti, -ím, vb. impf. roth werden, sich röthen, Cig., Jan., Mik.; tudi: rdeti se, Mur., Cig.
  2. rdrę́səlj, -slja, m. = rdeselj, rdesen, C.
  3. rdrę́sən, -sna, m. = rdesen, M., C., Erj. (Torb.).
  4. rdrìč, -íča, m. = rdresen, Dol.
  5. reagēncije, f. pl. izkušala, die Reagentien ( chem.), Cig. (T.).
  6. reāləc, -lca, m. der Realschüler, Jan., nk.
  7. realı̑st, m. prijatelj realizma, der Realist.
  8. rę̑b, m. = jereb, C.
  9. rəbȃd, f., ZgD., ( m., Levst. [Rok.]); pogl. rubad.
  10. rę̑bast, adj. mit kurzem Schwanz: rebasta kokoš, Z.
  11. rę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. = glodati (kost, drevo), Cig., Notr.; — ( pren.) = kritikovati: r. kako slovstveno delo, Glas.
  12. rę̑bəc, -bca, m. ovčji r., neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  13. rę́bəlj, -blja, (-bəljna), m. die Franse, Jan.
  14. rebę̑n, adj. = puhel, schwammig: rebena repa, Notr., jvzhŠt.
  15. rebę̑ncati, -am, vb. impf. nagen, Z.
  16. rę́bər, -bri, f. der Abhang eines Hügels oder Berges; na strmi rebri, Jurč.; tudi: rę̑bər, Valj. (Rad), Cv.; k rebri, bergauf, Jan., Levst. (Rok.); — prim. vreber, navkreber.
  17. rę́brast, adj. 1) mit großen Rippen versehen, Mur.; — 2) gerippt, Mur., Cig., Let.; rebrasto delo, gerippte Arbeit, Cig.
  18. rebráš, m. rebraši, die Rippenquallen, Erj. (Ž.).
  19. rebràt, -áta, adj. 1) mit großen Rippen versehen, Cig.; — 2) rippig, gerippt, Mur., Jan.
  20. rébrce, n. dem. rebro; 1) das Rippchen; — rę́brca, auf dem Rost gebratene Rippenstückchen (cotelletes); — rebrca, die Blattrippen, C.; — 2) kozja rebrca, der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Poh.- C.
  21. rebríka, f. = meprika, dobrika, vzhŠt.- C.
  22. rebrı̑nəc, -nca, m. der gemeine Pastinak (pastinaca sativa), Srpenica- Erj. (Torb.).
  23. rebríti, -ím, vb. impf. 1) rippen, V.-Cig.; — 2) r. se, beim Gehen auf eine Seite sich neigen, Notr.- Z.; sich krümmen: železnica se rebri, C.; — 3) r. se, sich in die Brust werfen, Dol.; jezno se je rebrila in ustila, LjZv.; peklenščak se je srdito rebril in branil, LjZv.; s to svojo nemščino so se rebrili in šopirili, LjZv.
  24. rebrjàn, -ána, m. der Bewohner eines Bergabhanges, C.
  25. rebrjȃnec, -nca, m. = rebrjan, C.
  26. 2. rę́brn, -brna, adj. steil: tod je zelo rebrno, Levst. (Rok.); — prim. reber.
  27. 2. rebrnàt, -áta, adj. stark abschüssig: rebrnata zemlja, Svet. (Rok.).
  28. 1. rebrníca, f. 1) das Gerippe, Jarn.- M.; das Todtengerippe, Cig.; — der Tod (als Person): r. te bo pokosila, Mik.; — das Rippenstück, Z.; — 2) rebrnice = rebraši, die Rippenquallen, C., Z.; — 3) pl. rebrnice = garice, die Wagenleitern, vzhŠt.- C.; — eine besondere Vorrichtung am Bauernwagen an Stelle der Wagenleitern, Rib., BlKr.- M.
  29. 2. rebrníca, f. ein am Abhange gelegener Wald, Mik.; naši so se v rebrnicah nad Razdrtim ustavili, Vod. (Izb. sp.); — die Bergwiese, C.
  30. rę̑brnik, m. 1) das Gerippe, das Skelet, Mur.; — 2) = vozič z dvema kolesoma, na katerem se drva na vlak vozijo, BlKr.; — 3) pl. rebrniki = rebrnice 2): rebrniki se devajo na voz, kadar se gnoj vozi, BlKr.; — 4) neko jabolko: gerippter Täubling, C.
  31. 2. rebrnína, f. abschüssig gelegenes Feld: Leži leži tam dolga njiva, Aj dolga njiva, rebrnina, Npes.-K.
  32. rę̑brnje, f. pl. = voz, v katerem gnoj vozijo ( prim. rebrnik 3)), BlKr.
  33. rébrọ, n. 1) die Rippe; rę́bra, die Rippen; — die Zeile am Getreide: ječmen v šest reber, sechszeilige Gerste, Z.; — 2) = reber, der Abhang eines Berges, V.-Cig., C., Jes.; tudi pl. rebra, Cig. (T.).
  34. rebrǫ̑vje, n. das Gerippe, Jarn., Mur., Cig., ogr.- C., Cv.; — die Rippengegend, Jan.
  35. rebrščák, m. die Wintereiche, die Traubeneiche (quercus sessiliflora), C.
  36. rę́brščica, f. neko jabolko, C.; prim. rebrnik 4).
  37. rebúla, f. neka vinska trta in nje sad, grozdje in vino, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. it. ribolla, furl. ribuele.
  38. rebúlica, f. dem. rebula, Jan. (H.), Npes.
  39. rēbus, m. das Bildräthsel, das Rebus.
  40. rę́ca, f. = raca, Mur., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  41. recák, m. = racak, racman, Mur., Danj.- Mik.
  42. récəlj, -clja, m. 1) der Löffelstiel, Cig., Lašče- Levst. (M.), Laško ( Št.); — 2) die Sensenhandhabe für die linke Hand, Cig.; — 3) der Fruchtstiel, der Obststiel, Mur., Cig., Jan., C.; črešnja na dolgem peclju ali reclju visi, Hip. (Orb.); — der Blattstiel, Cig., Jan.; — der Stengel, Mik.; limbarjevi reclji, Ravn.; — der Krautstengel, C.; — tudi: rę́cəlj, Met., Valj. (Rad).
  43. récəljčək, -čka, m. dem. recelj; das Stielchen, M., Vrtov. (Vin.).
  44. recenzēnt, m. presojevavec, kritik, der Recensent.
  45. recepīs, m. poštna prejemnica, das Recepisse.
  46. recēpt, m. zdravniški zapis, das Recept.
  47. recitatīv, m. der Sprechgesang, das Recitativ.
  48. recitováti, -ȗjem, vb. impf. recitieren, Cig. (T.).
  49. recljȃnje, n. coll. drobna repa, drobno korenje (sami reclji), Hudojužna- Štrek. (Let.).
  50. recljáti, -ȃm, vb. impf. bestielen ( bot.), Cig.
  51. rẹ̑č, -ı̑, f. die Sache, das Ding; — davščina v rečeh, die Naturalleistung, DZkr.; — die Angelegenheit; reči, die Angelegenheiten; mala, majhna r., die Kleinigkeit; — das Bauerngut, Janez, ki ima zdaj Jurinovo reč, Zv.; ima lepo reč, er hat einen schönen Besitz, C.
  52. rẹ̑čca, f. dem. reč; das Sächelchen, das Dingchen; die Kleinigkeit: za vsako reč(i)co je ogenj v strehi, Jap. (Prid.).
  53. rečénje, n. 1) der Ausspruch, Mur.; — 2) die Erlaubnis: brez rečenja čijega kaj dati, vzhŠt.- C.
  54. réči, réčem, vb. pf. 1) sagen; ne bodi grdo reči, mit Verlaub zu sagen, Str.; = ne bodi grdo rečeno, jvzhŠt.; pa ne bom rekel, doch ich will nicht sagen; recimo, sagen wir, nehmen wir an; — heißen (befehlen): rekel mi je vode prinesti; kdo ti je rekel to storiti? kako se temu reče? wie heißt dies? — rečeni, der genannte, der erwähnte; po rečenega strokovnjaka oceni, Navr. (Let.); — rekǫ́č, sagend: indem er (sie) sagte(n), mit folgenden Worten; zahvalil se jim je rekoč: —; to je rekoč, das ist, als wollte er sagen, Krelj; kratko rekoč, kurz gesagt, Krelj; tako rekoč, so zu sagen, gleichsam; — rekši, in der Meinung, Mik.; — rekše, das ist, nämlich, nk.; — 2) einen Schall von sich geben: kako je reklo v oblakih? Z.; "resk" je reklo, in hlače so bile raztrgane, jvzhŠt.
  55. 1. rẹ́čica, f. dem. reka, das Flüsschen.
  56. 3. rẹ́čica, f. = pečica, Notr.- Z., Tolm.- Erj. (Torb.); pogl. redčica.
  57. rę̑čjak, m. der Entenkoth, C.
  58. rẹ̑čje, n. das Flusssystem, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  59. rę̑čji, adj. = račji, Mur.
  60. rẹčljìv, -íva, adj. zungenfertig, ogr.- Mik., C.
  61. rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
  62. rę̑d, -ı̑, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.- Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.- Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
  63. rèd, adv., nam. vred, sammt; z očetom red; meso s kožo red; glava red z lasmi, Krelj; red pri mizi sedeti, mit zu Tische sitzen, Krelj; (dete z red Marijo, nam. z Marijo red, Trub.- Mik.).
  64. redāktor, -rja, m. urednik, der Redacteur, Cig., Jan.
  65. redár, -rja, m. der Polizeimann, C., nk.; — hs.
  66. rẹ̑dati, -am, vb. impf. = rajdati, ridati, lenken, C., Dol.
  67. rẹ́dčica, f. 1) das Netz im thierischen Körper: z. B. das Zwerchfell, die Magenhaut, C.; v redčico se salo povije, C.; — 2) eine leere Fläche (im Weingarten), C.
  68. rẹ́dčina, f. 1) die Dünnheit, Cig.; — 2) eine baumarme Stelle im Walde, vzhŠt.; — eine rebenarme Fläche im Weingarten, C.
  69. rẹ́dčiti, rẹ̑dčim, vb. impf. verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.); gozd r., den Wald dünnen, lichten, Cig., Jan.; = trebiti (kako pregosto rašč, na pr. koruzo, gozd i. dr.), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  70. rę̑dək, -dka, m. dem. red m.; die Reihe, die Zeile, Cig. (T.), nk.; — die Columne, Jan.; — hs.
  71. rẹ́dək, -dka, adj. 1) nicht dicht, spärlich, dünn (schütter); redki lasje; redki zobje; ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; redek glavnik; redko platno, sukno; redek gozd; redko drevje; redek močnik; redek zrak; Zvezde gredo na redko, Npes.-K.; — 2) selten; dobri prijatelji so redki; take reči so redke; — po redkem, selten; to se na redci ( selten) zgodi, ogr.- Mik.; — redko, selten; — redko kdo, redko kateri, redko kedaj, redko kje.
  72. rę̑dən, -dna, m. = red f. 2) der Schwaden: delaš velik r., Ip.
  73. rę́dən, -dna, adj. 1) Ordnungs-: rę̑dnọ število, V.-Cig.; redni številniki, Ordnungszahlwörter, Cig. (T.); — 2) ordentlich, regelmäßig, Mur., Cig., Jan., nk.; redno, regelmäßig, Cig., Jan., nk.; — regulär: redna vojska, reguläre Truppen, Cig.
  74. rədę́səlj, -slja, m. = rdeselj, C., Z.
  75. rədę́sən, -sna, m. = rdesen, C., Z.
  76. redı̑, praep. c. gen. in gleicher Linie mit —, längs: redi ceste, polja, Tolm.
  77. redíca, f. dem. red f.; eine kleine Reihe, Mur., Jan.; der Schwaden, Cig.
  78. redíłən, -łna, adj. nährend, nahrhaft, Mur., Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), nk.
  79. redílj, m. = red f. 2), vrsta pokošene trave, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  80. redíłnost, f. die Nahrhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  81. redílọ, n. das Nahrungsmittel, Cig., M.; — der Nahrungsstoff, Jan., C.
  82. 1. redı̑telj, m. der Ernährer, Mur., Jan., Danj.- Mik.; — der Pflegevater, Mur.
  83. 2. redı̑telj, m. der Ordner, nk.
  84. redítən, -tna, adj. nahrhaft, Guts.- Cig., Mur., Jan.
  85. 1. redíti, -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.- Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
  86. 2. redíti, -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.- C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.- C., Mik.; r. stole, moste, ogr.- Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.- Valj. (Rad).
  87. 3. rẹ́diti, -im, vb. impf. dünn, undicht (schütter) machen, verdünnen, Jan., vzhŠt.- C., Dol.- Levst. (M.); lichten, Jan.; r. se, sich lichten: naše vrste se redijo, Nov.
  88. redı̑vəc, -vca, m. der Ernährer, Cig., Valj. (Rad); — der Pflegevater, Cig.
  89. rédkəv, -kve, f. der Rettig (raphanus sativus); — divja r., der Hederich (raphanus raphanistrum), Josch; — prim. stvn. retih, ratih iz lat. "radicem", Mik. (Et.).
  90. rẹdkǫ̑ča, f. die Seltenheit, Habd.- Mik.
  91. rẹdkolìst, -lísta, adj. mit spärlichen Blättern, dünnblätterig, Cig.
  92. rẹ́dkost, f. 1) der Mangel an Dichte, die Dünnheit; — 2) die Seltenheit; — tudi: redkọ̑st.
  93. redkovnják, m. das Reibeisen für Rettig u. dgl., C.
  94. rẹdkozòb, -zǫ́ba, m. redkozobi, zahnarme Säugethiere (edentata), Erj. (Ž.).
  95. rẹdkozòb, -zǫ́ba, adj. zahnarm, Cig., Jan.
  96. rẹdkozǫ̑bnik, m. ein zahnarmes Thier, Jan. (H.).
  97. rédkvica, f. dem. redkva; 1) das Radieschen; — 2) die Rettigbirne, C.
  98. rę̑dle, adj. indecl. frisch, wacker, Trub., Dalm., Krelj; (redlih, Dict.); — prim. bav. radle, nem. redlich, Mik. (Et.).
  99. 1. redníca, f. die Ernährerin; die Nährmutter, die Pflegemutter; — die Erzieherin, Cig., Jan.
  100. 2. rę̑dnica, f. die Ordinate ( math.), C.

   59.348 59.448 59.548 59.648 59.748 59.848 59.948 60.048 60.148 60.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA