Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (59.748-59.847)

  1. razvozlávati, -am, vb. impf. ad razvozlati.
  2. razvozljȃj, m. die Lösung (des Knotens), Jan. (H.).
  3. razvpíjati, -am, vb. impf. ad razvpiti.
  4. razvpíti, -vpı̑jem, vb. pf. ausschreien, an die große Glocke hängen; — r. koga, kaj, jemanden, etwas in üblen Ruf bringen, verschreien; razvpit, verschrien, verrufen.
  5. razvpívati, -am, vb. impf. = razvpijati, Jan.
  6. razvràt, -vráta, m. der Umsturz, Cig. (T.); — stsl.
  7. razvrȃtnik, m. der Umsturzmann, ein Anhänger der Umsturzpartei, Cig. (T.).
  8. razvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. auseinanderwerfen, zerwerfen, Cig., Jan.; — repartieren, DZ.; — r. se, entzweigehen, sich theilen, C.
  9. razvrẹ́diti, -im, vb. pf. entwerten, devalvieren, Cig. (T.).
  10. razvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) auseinanderthun: vozovi so bili razvrti nakopičeni pod lopo, Jurč.; — ausbreiten, Jan.; razvrt, weit, geräumig, Dol.- Z.; — 2) = odvreti: r. kolo, Jan. (H.); — 3) razvrt, ausgelassen, muthwillig, Cig.; r. otrok, Senožeče- Erj. (Torb.); — razvrto, kunterbunt, Jan.
  11. razvrẹ́ti se, -vrèm se, vb. pf. recht ins Sieden kommen, Cig.
  12. razvŕniti, -nem, vb. pf. umkehren, C.; — zerstören: mesto r., Dalm.
  13. razvročíti, -ím, vb. pf. erhitzen, Dict., Mur., C., Erj. (Min.).
  14. razvŕpati, -vȓpam, -pljem, vb. pf. = razgrebsti, auseinanderscharren: kokoši so vse razvrpale na vrtu, jvzhŠt.
  15. razvrstíti, -ím, vb. pf. in eine Reihe o. in Reihen bringen; — gruppieren, gliedern; sortieren, classificieren, Cig., Jan., nk.; — r. se, sich in eine Reihe oder in Reihen ordnen.
  16. razvŕščati, -am, vb. impf. ad razvrstiti, Levst. (Nauk), nk.
  17. razvrščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razvrstiti, nk.
  18. razvršíti, -ím, vb. pf. wipfeln, Jan. (H.).
  19. razvŕtati, -vȓtam, vb. pf. zerbohren, zerlöchern.
  20. razvŕzniti, -vȓznem, vb. pf. (den Zaun) öffnen, Cig.; — r. se, sich öffnen: gošča se razvrzne, Bes.
  21. razzakǫ́niti, -kǫ̑nim, vb. pf. (ein Ehepaar) scheiden, die Ehe trennen, Cig.
  22. razzę̑ba, f. = razpoka od mraza, Cig.
  23. razzę́bati, -am, vb. impf. ad razzebsti.
  24. razzeblína, f. 1) = razpoka od mraza, Cig.; — 2) das Verwitterte, die Verwitterung, V.-Cig.
  25. razzę́bsti, -zę́bem, vb. pf. tudi: r. se, durch starken Frost entzweigehen, zerfrieren; verwittern, Cig., Jan.; — razzebel hrast, eine eisklüftige Eiche, LjZv.
  26. razzeleníti se, -ím se, vb. pf. grün werden, Dalm.
  27. razzlobíti, -ím, vb. pf. = razjeziti, r. se = razjeziti se, Jan., Dalm.
  28. razznȃk, m. ein diakritisches Zeichen, h. t.- Cig. (T.); ein charakteristisches Merkmal, DZ.
  29. razznániti, -znȃnim, vb. pf. allenthalben bekannt machen, veröffentlichen; r. se, bekannt werden: ime njegovo se je na daleč in široko razznanilo, Cv.
  30. razznáti, -znȃm, vb. pf. 1) unterscheiden, Guts.- Cig., Let.; — 2) r. se = razvedeti se, nk.
  31. razznojíti se, -ím se, vb. pf. = razpotiti se, C.
  32. razzvenẹ́ti, -ím, vb. pf. verschallen, Jan. (H.).
  33. razžȃgati, -am, vb. pf. zersägen.
  34. razžȃla, f. = razžalitev, Mur., Jan., Rog.- Valj. (Rad).
  35. razžáliti, -im, vb. pf. beleidigen, kränken.
  36. razžalı̑vəc, -vca, m. der Beleidiger, Cig., Jan.
  37. razžáljenəc, -nca, m. der Beleidigte, nk.
  38. razžaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razžaliti.
  39. razžalník, m. der Beleidiger, Mur., Cig.
  40. razžalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben; r. se, traurig werden; lice se mu razžalosti, Cv.
  41. razžaríti, -ím, vb. pf. ganz glühend machen, durchglühen, Cig.; razžarjen, glühend, Cig., Erj. (Min.); — ( fig.) Duha si iskro mi razžaril, Greg.; — r. se, erglühen, Jan. (H.).
  42. razžarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razžariti, Zora.
  43. razžgáti, -žgèm, vb. pf. zerbrennen; — (z zlobnim srdom) je človeško srce razžgano, Krelj.
  44. razžígati, -am, vb. impf. ad razžgati, Trub.- Mik.
  45. razživíti, -ím, vb. pf. beleben, erquicken, kräftigen, Mur.- Cig., Mik.; jaz hočem vas razživiti, Guts. (Res.); — r. se, sich erholen, C.; lebhaft, frisch werden, Jurč.
  46. razžívljati, -am, vb. impf. ad razživiti, Mur.
  47. razžrẹ́bati, -am, vb. pf. verlosen, nk.
  48. razžrẹbováti, -ȗjem, vb. impf. ad razžrebati, DZ., nk.
  49. razžváliti, -žvȃlim, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Gebiss aus dem Maule nehmen, C.
  50. razžvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen.
  51. razžveplíti, -ím, vb. pf. entschwefeln, Cig. (T.).
  52. razžvrkljáti, -ȃm, vb. pf. zersprudeln, Vod. (Izb. sp.).
  53. rážəlj, -žlja, m. = raženj 1), Mur.
  54. rážənj, -žnja, m. 1) der Bratspieß; kol, na katerem pečejo janjce, BlKr.; — 2) pl. ražnji, povprečne palice pri gnojnem košu, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  55. rážnjast, adj. bratspießförmig, Cig.
  56. rȃžnjəc, -žnjəca, (-žənjca), m. dem. raženj, Valj. (Rad).
  57. rážnjič, m. dem. raženj, Cig.
  58. rážnjičək, -čka, m. dem. ražnjič, Cig.
  59. rba, f. die grüne Nussschale, Mik.
  60. rbína, f. = rba, Mik.
  61. ŕčati, -ím, vb. impf. knurren, schnarren, murren, M., C., Mik.
  62. rčàv, -áva, adj. murrend, Hal.- C.
  63. rdèč, -ę́ča, adj. roth; rdeč kakor kuhan rak; rdeča kakor kri; rdeča = rdečica: rdeča me prejde, Ravn. (Abc.); rdeča in bleda jo izpremenjate, Burg.
  64. rdečák, m. neko jabolko, C.
  65. rdečebrȃdəc, -dca, m. der Rothbart, Jan.
  66. rdečebrȃdež, m. der Rothbart, Cig.
  67. rdečebrȃdnik, m. der Rothbart, Cig.
  68. rdę̑čəc, -čca, m. = droben, v kamenje se gnezdeč ptiček-pevec, menda: das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  69. rdečeglȃvəc, -vca, m. der Rothkopf, Cig., Jan.
  70. rdečehlȃčar, -rja, m. neki spodaj rdeč ptiček, Podgorci ( Dol.).
  71. rdečehlȃčnik, m. ein Mann (Soldat) mit einer rothen Hose, SlN., Zora.
  72. rdę̑čək, -čka, m. der Röthling (neko jabolko), C.
  73. rdečekljȗnəc, -nca, m. der Rothschnabel, Cig.
  74. rdečelȃsəc, -sca, m. der Rothhaarige, Jan. (H.).
  75. rdečelı̑čnik, m. der Rothwangige, Cig.
  76. rdečẹ̑łka, f. 1) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) v družbi rastoča užitna goba rusega klobuka, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — 3) neka riba v Krki, (-čovka) Kostanjevica- Erj. (Torb.).
  77. rdečepȃsast, adj. mit rothen Querstreifen, Erj. (Torb.).
  78. rdečepécəlj, -clja, m. der Rothstiel (neko jabolko), C.
  79. rdečepę̑rka, f. ein Fisch mit rothen Flossen, die Rothfeder, Cig.
  80. rdečerę̑pka, f. der Gartenrothschwanz (lusciola phoenicurus), Cig., Erj. (Ž.); domača r., der Hausrothschwanz, Levst. (Nauk).
  81. rdečerı̑təc, -tca, m. die Waldhummel, Ravn.- Cig., M.
  82. rdečerǫ̑žəc, -žca, m. das Rothhorn (žival), Cig.
  83. rdečẹ́ti, -ím, vb. impf. roth werden, sich röthen; črešnje rdeče, ogr.- C.
  84. rdečeústən, -tna, adj. rothmündig, Cig.
  85. rdečíca, f. 1) die Röthe, bes. die Schamröthe: r. ga je polila, er wurde schamroth; — 2) der Scharlach, Cig., SlN.- C., Z.; — 3) ein blühendes Mädchen, C.; — 4) der Gimpel, Cig., C.; — 5) die rothe Ameise, Cig.; — 6) neka hruška: die Rothbirne, C., Ip.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — 7) der Zinnober, Z.; — svinčena r., der Mennig, Cig., Jan.
  86. rdę̑čič, m. 1) neki ptič, morebiti das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Bolc- Erj. (Torb.); — 2) neka vrsta čmrljev rdečepasastih, Bolc- Erj. (Torb.).
  87. rdečı̑lar, -rja, m. = kdor rdečilo dela ali prodaja: der Schminkhändler, Cig.
  88. rdečílọ, n. die rothe Farbe, Cig.; — krvno r., der Blutfarbstoff, Cig. (T.); — bes. die rothe Schminke, Cig.; z rdečilom se lepotiti, Škrinj.; — der Röthel, C.; — rothe Tinte: z rdečilom podčrtati, DZ.
  89. rdečína, f. 1) die Röthe, das Roth, Mur., Cig., Jan.; — 2) rdeče vino, grozdje, Z.; — 3) neka trta, C., Vrtov. (Vin.); — 4) die Rötheln, die Masern (otročja bolezen), Cig., C.
  90. rdečíti, -ím, vb. impf. röthen; solnce je planine rdečilo z zadnjimi žarki, Erj. (Izb. sp.); — r. se, roth werden, sich röthen.
  91. rdę̑čka, f. 1) = mesena klobasa, C.; — 2) rdeča krava; — rdeča kobila, Mik.; — rdeča mravlja, Z.; — 3) neka hruška, die Rothbirne, Cig., Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — rdeča breskev, die Purpurpfirsich, C.
  92. rdę̑čkljat, adj. ein wenig röthlich, Mur.
  93. rdę̑čko, m. rothbrauner Ochs oder ein solches Pferd, C., Mik.
  94. rdečljàt, -áta, adj. = rdečkast, (rdekljat) Tolm.- Erj. (Torb.).
  95. rdę̑čnica, f. črnikasta, iznotraj rdeča smokva, malce večja od čivolice, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  96. rdę̑čnik, m. neka ptica, C.
  97. rdečúh, m. neko jabolko, C.
  98. rdẹ̑jəc, -jca, m. rdečkast ptič: das Steinröthel (turdus saxatilis), Bolc- Erj. (Torb.).
  99. rdę́səlj, -slja, m. 1) der Knöterich (polygonum), C.; — 2) ajda gre v rdeselj, rekše, gre v cvet, Lašče- Erj. (Torb.); (govore: ardeselj); — prim. andreselj.
  100. rdę́sən, -sna, m. = rdeselj 1), der Knöterich (polygonum), M., C., Erj. (Torb.).

   59.248 59.348 59.448 59.548 59.648 59.748 59.848 59.948 60.048 60.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA