m (59.148-59.247)

59148. razpásti, -pádem, vb. pf. zerfallen.
59149. razpásti, -pásem, vb. pf. 1) eig. auf der Weide sich zerstreuen lassen: Sveta Margareta kače razpase, = um Margarethen kommen die Schlangen hervor, Npes.-K.; r. se, sich auf der Weide zerstreuen: živina se je bila že daleč razpasla, DSv.; — 2) r. se, sich ausbreiten, überhandnehmen: megla se razpase, Gor.; bolezni, pregrehe se razpasejo, Nov., ZgD.; bolezni se po krvi razpasejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) r. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, SlN., GBrda.
59150. razpášən, -šna, adj. ausgelassen, muthwillig: razpašen pastir, razpašno živeti, Dol.; razpašno rabiti kako besedo, Levst. ( Glas.).
59151. razpečȃnje, n. die Umsetzung ( v. Waren).
59152. razpečatávati, -am, vb. impf. = razpečatovati, DZ.
59153. razpečáti, -ȃm, vb. pf. anbringen, absetzen: r. vse blago.
59154. razpečátiti, -ȃtim, vb. pf. entsiegeln; r. pismo.
59155. razpečatováti, -ȗjem, vb. impf. entsiegeln.
59156. razpečȃva, f. der Umsatz ( v. Waren), Jan. (H.).
59157. razpečávati, -am, vb. impf. ad razpečati; (Waren) anbringen, absetzen; blago r.
59158. razpečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razpečati, Jan. (H.).
59159. razpəčkáti, -ȃm, vb. pf. verzetteln, verthun: posestvo r., Gor.
59160. razpəháti, -ȃm, vb. pf. auseinanderstoßen.
59161. razpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) verrenken: r. si nogo, roko, M.; — 2) r. se, aus den Fugen gehen, Dol.; — 3) r. se, Blüten entfalten, M.
59162. razpéljati, -pę́ljem, -peljáti, -ȃm, vb. pf. auseinanderführen; — nach verschiedenen Seiten leiten; — ausführen ( z. B. ein Thema).
59163. razpeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razpeljati.
59164. razpę́lọ, n. das Crucifix, Mik., nk.; — tudi: razpélọ, kajk.- Valj. (Rad).
59165. razpẹ́niti, -pẹ̑nim, vb. pf. schäumen machen, zu Schaum schlagen; r. milo v skledici, Bes.; jajca raztepsti ali r., Vod. (Izb. sp.); r. se, zu Schaum werden, anschäumen; razpenjeni valovi, schäumende Wogen, Greg.
59166. razpẹnják, m. ein kleiner Baum, dessen Äste an Querstäbe ( z. B. an einer Mauer) ausgespannt werden, M.
59167. razpẹ̑njati, -am, vb. impf. ad razpeti; 1) auseinanderspannen, ausspannen; dežnike r.; r. šatore, Zelte aufschlagen; jadra r., die Segel aufziehen; na križ r., kreuzigen; r. se, sich ausbreiten: Koder se nebo razpenja, Grad je pevca brez vratarja, Preš.; — 2) aufknöpfen; suknjo r.
59168. razpẹnjàv, -áva, adj. ausdehnsam ( v. Gasen), Jan. (H.).
59169. razpẹ́stovati, -ujem, vb. pf. verzärteln: edino razpestovano dete, LjZv.
59170. razpę́ti, -pnèm, vb. pf. 1) auseinanderspannen; r. dežnik; r. šator, das Zelt aufschlagen; r. mreže, die Netze zum Fischfang auseinandernehmen u. auswerfen; — roke r., die Hände auseinanderstrecken; z razpetimi rokami ga je sprejel; na križ r., kreuzigen; — 2) aufknöpfen; r. si suknjo.
59171. razpę́tje, n. 1) das Ausspannen; die Kreuzigung, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Wagehalte: roki držati v razpetju, Telov.; — 3) razpetjè, das Crucifix, M., vzhŠt.
59172. rȃzpetnik, m. der Kreuziger, kajk.- Valj. (Rad).
59173. razpháti, -phȃm, -pšèm, vb. pf. zerstampfen, in einer Stampfe zerstoßen.
59174. razpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; veter je pleve razpihal; — ogenj r., das Feuer anfachen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: odletel bo popek, preden se razpiše, Cv.
59175. razpihávati, -am, vb. impf. = razpihovati.
59176. razpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: cvet se je razpihnil = odprl, Ip., Tolm.- Erj. (Torb.).
59177. razpihováti, -ȗjem, vb. impf. ad razpihniti, razpihati.
59178. razpíliti, -pı̑lim, vb. pf. 1) auseinanderfeilen, zerfeilen; — 2) = razžagati, Notr.
59179. razpı̑njati, -am, vb. impf. = razpenjati, kajk.- Valj. (Rad).
59180. razpı̑rati, -am, vb. impf. ad razpreti; auseinanderstemmen, ausspreizen, aussperren, Jarn., Cig.
59181. razpìs, -písa, m. die Ausschreibung, Cig., Jan., DZ., nk.; r. službe, dela, nk.; — der Erlass, DZkr.
59182. razpísati, -píšem, vb. pf. ausschreiben, Cig., Jan.; r. službo, delo, nk.
59183. razpisíłən, -łna, adj. Ausschreibungs-: razpisı̑łni rok, der Ausschreibungstermin, DZ.
59184. razpisílọ, n. 1) die Ausschreibung, der Concurs, Nov., DZ.; — po razpisilu podeliti, im Wege des Concurses ertheilen, DZ.; — 2) die Verlassabhandlung, jvzhŠt.- Svet. (Rok.).
59185. razpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad razpisati; ausschreiben: r. službo, delo, Cig., Jan., nk.; — r. se, erlassen werden: razpisuje se občinski red, eine Gemeindeordnung wird erlassen, Levst. (Pril.).
59186. razpíti se, -píjem se, vb. pf. sich durch den Suff zugrunde richten, Svet. (Rok.).
59187. razplákati se, -kam, -čem se, vb. pf. = razjokati se, Jan. (H.).
59188. razplášiti, -plȃšim, vb. pf. auseinanderscheuchen; volk razplaši ovce, Ravn.
59189. razpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. auseinanderschöpfen, Mur.; — zertheilen: angel božji je doli prišel v peč in plame razplal, Ravn.
59190. razplatíti, -ím, vb. pf. in zwei Theile zerspalten; poleno r.; breskev, češpljo med palcem in kazavcem r., Št.; — r. srce, Preš.
59191. razplavíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderflößen; — 2) zertheilen ( z. B. eine Geschwulst), V.-Cig., Jan.
59192. razplávljati, -am, vb. impf. ad razplaviti, Jan.
59193. razpláziti, -plȃzim, vb. pf. 1) = plazeč se raztrgati: otrok si je vso obleko razplazil, Dol.; r. se = plazeč se obleko si raztrgati; začel je po trnju skakati, da se je ves razplazil, Pjk. (Črt.); — 2) r. se, auseinanderschleichen; — auseinandergehen: testo se razplazi, Dol.
59194. razplésti, -plétem, vb. pf. 1) auseinanderflechten; kito r.; — r. se, auseinandergehen (vom Geflochtenen); kite so se ji razplele; — r. se, sich die Haarflechten auflösen: razplela se je; — 2) entfalten: drevo korenine svoje globoko po tleh razplete, Jurč.; r. misel, den Gedanken entwickeln, Zora.
59195. razplèt, -plę́ta, m. die Entfaltung: r. drevesa (v veje), Glas.
59196. razplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad razplesti; 1) auseinanderflechten, ein Geflecht auflösen; — 2) entfalten, entwickeln; r. se, sich entwickeln: dejanje se lepo razpleta, nk.
59197. razplę̑tək, -tka, m. die Lösung (einer Verwickelung), Jan. (H.).
59198. razplẹ́zniti se, -plẹ̑znem se, vb. pf. sich zerschleißen, SlN.; — auseinandergehen, bersten: r. se vsled besa, Bes.
59199. razplíniti se, -plı̑nem se, vb. pf. zerfließen: razplinejo se ti hruške po ustih, Vrt.; — auseinandergehen: nasipi so se razplinili, Erj. (Izb. sp.); — prim. hs. razplinuti se, zerfließen.
59200. razplíniti se, -im se, vb. pf. verduften, Vrt.; — prim. 2. plin.
59201. razplívati se, -vam, -vljem se, vb. impf. ad razpliniti se; zerfließen: reki se tok razplivlje, Bes.
59202. razplǫ́čiti, -im, vb. pf. flach machen: r. se, platt gedrückt werden, SlN.
59203. razplòd, -plǫ́da, m. 1) die Fortpflanzung: v rastlinskem življenju je razplod najzanimivejši, Zv.; — 2) die Nachkommenschaft, (rázplod) Valj. (Rad).
59204. razplodı̑təv, -tve, f. die Fortpflanzung, die Vermehrung, nk.
59205. razplodíti, -ím, vb. pf. durch Fortpflanzung vermehren, fortpflanzen, Cig., Jan., nk.; r. se, sich durch Fortpflanzung vermehren, Cig., Jan., nk.
59206. razplojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razploditi, nk., (-dovati) Jan.
59207. razploskáti, -ȃm, vb. pf. = razpločiti, Šol.
59208. razplósniti, -plǫ̑snem, vb. pf. abplatten, Jan. (H.).
59209. razplǫ́ščiti, -ím, vb. pf. = razpločiti, r. se = razpločiti se: mehka hruška se razplošči (-ploši), če na tla pade, vzhŠt.
59210. razplúniti se, -plȗnem se, vb. pf. zerfließen, Danj.- Mik.; — auseinandergehen, zerfallen ( n. pr. o mehkih hruškah), Mur.; — prim. razpliniti se.
59211. razplȗnkati, -am, vb. pf. (plätschernd eine Flüssigkeit) verschütten, Jan. (H.).
59212. razpobẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. nach verschiedenen Seiten entfliehen, Mur.
59213. razpǫ́cati se, -pǫ̑cam se, vb. pf. Sprünge bekommen, Erj. (Min.).
59214. razpǫ̑ča, f. = razpoka, Mur.
59215. razpǫ́čiti, -pǫ̑čim, vb. pf. zerspringen, bersten, platzen; explodieren; — tudi: r. se.
59216. razpodíti, -ím, vb. pf. auseinandertreiben; — r. se, zerstieben, sich zerstreuen: Razpodite se, megličice! Npes.
59217. razpognáti, -žénem, vb. pf. nach verschiedenen Seiten auseinandertreiben, Mur.
59218. razpǫ́jati, -am, vb. impf. ad razpoditi, Jarn.
59219. razpòk, -pǫ́ka, m. 1) = razpoka, der Sprung, der Riss, die Spalte, Dict., Mur., Dalm., Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) die Explosion, DZ.
59220. razpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. nach und nach zerspringen, Sprünge bekommen; zemlja je razpokala; — tudi: r. se; razpokan, voll Sprünge, Risse.
59221. razpǫ́kniti, -pǫ̑knem, vb. pf. bersten, zerspringen.
59222. rázpoł, -póla, m. die Gattung, DZ., Nov.; vknjižbe vsakega razpola, DZ.; die Kategorie, Levst. (Cest.).
59223. razpolȃgati, -am, vb. impf. ad razpoložiti; 1) auseinanderlegen, jedes Ding an den gehörigen Ort legen; — 2) r. s čim, über etwas verfügen, nk.
59224. razpolȃvljati, -am, vb. impf. ad razpoloviti; halbieren, Cel. (Geom.).
59225. razpolíti, -ím, vb. pf. = razpoloviti, M.
59226. razpològ, -lǫ́ga, m. die Verfügung, DZ.
59227. razpolovíčiti, -ı̑čim, vb. pf. halbieren, Jan., Navr. (Let.).
59228. razpolovína, f. črešnja je na razpolovini, ako stoji na meji zemljišč dveh gospodarjev, Dol.
59229. razpolovíniti, -ı̑nim, vb. pf. halbieren, Cig.
59230. razpolovíti, -ím, vb. pf. halbieren.
59231. razpolovníca, f. die Halbierungslinie, Cel. (Geom.).
59232. razpoložȃj, m. die Stimmung (des Gemüthes), Jan. (H.).
59233. razpoložénost, f. die Stimmung (des Gemüthes), nk.
59234. razpoložíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderlegen, jedes Ding an den gehörigen Ort legen; spiski so razpoloženi (liegen zur Einsicht auf), Cig.; r. se, sich lagern: r. se po gorki peči po dolgem, Jurč.; — 2) razpoložen, gestimmt, aufgelegt, disponiert, Mur., nk.
59235. razpółzniti se, -pȏłznem se, vb. pf. auseinandergehen, zerfallen, Mur.; — prim. razplezniti se.
59236. razpòn, -póna, m. der Spannrahmen: vezilni r., der Stickrahmen, Jan. (H.).
59237. razpopásti, -pádem, vb. pf. plündern: blago r., Škrinj.- Valj. (Rad).
59238. razpòr, *** -póra, m. 1) die klaffende Öffnung, die Spalte, der Schlitz, Mur., Mik.; — der Erdschlund, Jan. (H.); — 2) der Zwiespalt, der Zwist, der Streit, Cig., Jan., Mik., nk.
59239. 1. rázpora, f. die Spreizstange, die Sperrleiste (am Rüstwagen), Jan.
59240. razpọ̑rəc, -rca, m. der Schlitz, Cig., Jan., DZ.
59241. razporedíti, -ím, vb. pf. in Ordnung bringen, anordnen, nk.; disponieren, Jan.
59242. razporę́jati, -am, vb. impf. ad razporediti, nk.
59243. razpọ̑rək, -rka, m. der Riss (nach der Naht), GBrda; mašiti razporke in luknje po obleki, Cv.; — der Schlitz, Mik.; jopič z razporkom, Zora; r. pri srajcah, Bes.; — eine klaffende Öffnung, die Spalte, Mur., Mik.; die Kluft: Izraelci se po gorah v jame in razporke otmejo, Ravn.
59244. razporjati, -am, vb. pf., Jan. (H.), pogl. razprati (-porjem).
59245. razporǫ̑čən, -čna, adj. Ehescheidungs-: razporočno pismo, der Scheidebrief, Jan.
59246. razporočíti, -ím, vb. pf. das eheliche Verhältnis lösen, scheiden, Jan., nk.; r. se, sich scheiden lassen: pol leta je oženjen, pa bi se uže rad razporočil, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
59247. razposadíti, -ím, vb. pf. 1) jedem den gehörigen Sitz anweisen; r. goste okoli mize; — 2) razposajen, ausgelassen, muthwillig; r. otrok.

   58.648 58.748 58.848 58.948 59.048 59.148 59.248 59.348 59.448 59.548  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani