Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (59.048-59.147)

  1. razlẹ́tati se, -lẹ̑tam se, vb. impf. ad razleteti se.
  2. razletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) auseinanderfliegen, zerstieben; mladiči so se razleteli; — pleva se z gumna razleti, Dalm.; denar se brž razleti; — sich verlieren: ljudje so se razleteli, Zilj.- Jarn. (Rok.); — in Stücke fliegen, zerspringen, platzen, explodieren; puška se je razletela; — 2) recht ins Laufen kommen: konji so se razleteli, Svet. (Rok.).
  3. razlẹzávati se, -am se, vb. impf. = razlezovati se, Erj. (Izb. sp.).
  4. razlẹzováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad razlesti se.
  5. razlı̑čək, -čka, m. die Abart, die Spielart, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  6. razlı̑čica, f. die Variation, die Abart: mnogobrojne barvne različice, Žnid.
  7. razlíjati, -am, vb. impf. ad razliti, = razlivati.
  8. razlı̑ka, f. der Unterschied, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; razlika mika, Zv.; — rázlika, kajk.- Valj. (Rad).
  9. razlikováti, -ȗjem, vb. impf. unterscheiden, r. se, sich unterscheiden, nk.; — hs.
  10. razlı̑tək, -tka, m. die verschüttete Flüssigkeit: razlitke po mizi pobrisati, LjZv.
  11. razlíti, -líjem, vb. pf. auseinandergießen, allenthalben ausgießen; — ausschütten, verschütten; pol kupice vina r.; r. se, sich ergießen; žolč se mu je razlil, die Galle gieng ihm über; — razlẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad); -lẹję́m, ogr.- Valj. (Rad).
  12. razlı̑v, m. der Erguss, Cig.
  13. razlívati, -am, vb. impf. ad razliti.
  14. razlízati, -žem, vb. pf. zerlecken.
  15. razljútiti, -ljȗtim, vb. pf. erzürnen, empören, r. se, ergrimmen, Cig., Jan., nk.; — hs.
  16. razlǫ̑č, m. = razloček, ogr.- C.
  17. razlǫ́čati, -am, vb. impf. ad razločiti; unterscheiden, nk.; zakon razloča, katere stvari pristoje temu odboru, katere občinam, Levst. (Nauk).
  18. razlǫ̑čək, -čka, m. der Unterschied; — z razločkom povedati = razločno p., deutlich sagen, Svet. (Rok.).
  19. razločeník, m. der Ketzer, Krelj.
  20. razločeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razločiti.
  21. razločíłən, -łna, adj. unterscheidend, Unterscheidungs-, nk.; razločı̑łnọ znamenje, DZ.
  22. razlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) trennen, scheiden, absondern; (drugi me čejo) z ljubim razločiti, Npes.-K.; — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — r. se, scheiden, auseinandergehen, Cig.; po tem pomenku sta se poslovila in razločila, LjZv.; — r. se z detetom, entbunden werden, Cig.; — 2) unterscheiden; modro od zelenega r.; erkennen: v temi nisem mogel razločiti, kdo je bil; — 3) entscheiden, Cig. (T.); boj r., Npes.- Cig.; v imenu vsega naroda r. kaj, Vod. (Izb. sp.).
  23. razločník, m. der Schiedsrichter, Dict., Hip. (Orb.), C.
  24. razlòg, -lǫ́ga, m. der Grund, Cig., Jan., nk.; rázlog, Valj. (Rad); z razlogom, brez razloga, mit, ohne Grund, LjZv.; — stsl.
  25. razlòk, -lǫ́ka, m. 1) der Unterschied, Ravn.- Cig.; — 2) die Unterscheidung: brez rázloka, ohne Verstand, Dol.- Mik.; — 3) die Entscheidung, DZ.
  26. razlǫ̑tək, -tka, m. = razloček, Trub., Krelj- Mik.
  27. razlǫ́žən, -žna, adj. 1) zerlegbar, Cig. (T.), DZ.; — 2) verständlich, deutlich, Mur., Jan.; razložno govoriti, Burg.; r. pridigati, Polj.; — 3) r. človek = človek, ki zna vsako stvar dobro razložiti, Svet. (Rok.); — 4) rationell, Cig. (T.).
  28. razložíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderlegen; r. blago; — zur Schau ausstellen; — 2) auseinandersetzen, darlegen, erklären.
  29. razložník, m. der Aussteller, C.
  30. razlǫ́žnost, f. die Verständlichkeit, die Deutlichkeit, Mur., Cig.
  31. razlúčati, -am, vb. pf. auseinanderschleudern, zerschleudern.
  32. razlúpati, -am, vb. pf. zerbrechen, Prip.- Mik.; — hs.
  33. razlúščiti, -im, vb. pf. schälen: ( fig.) uganko r., ein Räthsel errathen, Zv.
  34. raznaroditi, -im, vb. pf. entnationalisieren, C., SlN.
  35. raznȃša, f. die Verleumdung, C.
  36. raznašáč, m. der Colporteur, nk.
  37. raznȃšanje, n. 1) das Austragen; — 2) das Ausrichten, das Verleumden; — 3) das Zersprengen.
  38. raznȃšati, -am, vb. impf. ad raznesti; 1) nach verschiedenen Richtungen tragen, austragen; pisma, časnike r.; — zerstreuen; veter pleve raznaša; — beim Tragen verstreuen; lepo nesi, ne raznašaj! — verschleppen: dekla rada raznaša, Svet. (Rok.); svoje r. (vergeuden), Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) herumerzählen, unter die Leute bringen; lažnjive novice r.; — ljudi r., Leute ausrichten, verleumden; — 3) zersprengen.
  39. raznašàv, -áva, adj. verleumderisch, Mur.
  40. raznašȃvəc, -vca, m. 1) der Herumträger, der Austräger, Cig., nk.; — 2) der Verschlepper, (raznȃšavəc) Valj. (Rad); — 3) der Postenträger, Cig.; — der Verleumder, Mur., Cig.
  41. raznašȃvka, f. 1) die Austrägerin, Cig., nk.; — 2) die Verschlepperin, (raznȃšavka) Rog.- Valj. (Rad); — 3) die Verleumderin, Mur., Cig.
  42. raznašávost, f. verleumderisches Wesen, Mur.
  43. raznȃškovati, -ujem, vb. impf. vertragen, verschleppen, C.
  44. raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.
  45. raznę́ti, -námem, vb. pf., Vest., pogl. sneti.
  46. raznẹ́titi, -im, vb. pf. gehörig durchheizen o. einheizen; — r. se, durch das Heizen recht heiß werden; — r. se, ( fig.) in Hitze gerathen; lebhaft werden: pri vinu se je raznetil govor, Erj. (Izb. sp.).
  47. raznẹ́žiti, -nẹ̑žim, vb. pf. verzärteln, SlN.
  48. razníti se, -nídem se, vb. pf., M., pogl. raziti se.
  49. raznízati, -nı̑zam, -žem, vb. pf. auseinanderfassen, abreihen, Mur., Cig., Mik.; — (die Fäden eines Gewebes) auflösen, Cig.
  50. raznizováti, -ȗjem, vb. impf. ad raznizati, abreihen, Cig.
  51. raznočŕtən, -tna, adj. gemischtlinig, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  52. raznoglásən, -sna, adj. verschiedenstimmig, nk.
  53. raznokák, adj. (so) mancher: raznokaka opomnja, Levst. (Nauk).
  54. raznokrı̑łəc, -łca, m. raznokrilci, die Ungleichflügler, Cig. (T.).
  55. raznolíčən, -čna, adj. verschiedenartig, Cig. (T.), LjZv., nk.; raznolične pokrajine, Navr. (Let.); ungleichartig: raznolična hribina, Erj. (Min.).
  56. raznolìk, -líka, adj. 1) = raznoličen, nk.; — 2) raznoliko, so mancherlei, Jurč.
  57. raznoplòsk, -plǫ́ska, adj. gemischtflächig, Cig. (T.).
  58. raznòs, -nósa, m. der Abraum ( mont.), Jan. (H.).
  59. raznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Auseinandertragen, Austragen fertig werden; r. vsa pisma; — 2) abtragen; r. črevlje; — 3) r. se nad kom, jemanden abkanzeln, Kr.
  60. raznosrẹ́dən, -dna, adj. excentrisch, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  61. raznostraníčən, -čna, adj. ungleichseitig, Cel. (Geom.).
  62. raznošȃj, m. der Herumträger: ( sv. Nikolaj), Otročjih jabolk raznošaj, Levst. (Zb. sp.).
  63. raznovę̑rəc, -rca, m. der Andersgläubige, der Heterodoxe, Jan. (H.).
  64. razobẹ́siti, -obẹ̑sim, vb. pf. aushängen; r. perilo; r. zastave.
  65. razobẹ́šati, -am, vb. impf. ad razobesiti.
  66. razoblastíti, -ím, vb. pf. r. koga, jemandem die Gewalt nehmen, Vrt.
  67. razobúti, -ȗjem, vb. pf. = izuti: razobut, barfuß, Gor.
  68. razodẹ̑tək, -tka, m. die Enthüllung, M.
  69. razodẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. 1) enthüllen; r. spečega otroka; — r. se, sich enthüllen; otrok se je v spanju razodel; — 2) an den Tag legen, offenbaren, bekunden; svoje misli, svoje srce r.; r. skrivnost; govorica ga je razodela, die Sprache hat ihn verrathen; — razodeta vera, die geoffenbarte Religion; — r. se, sich offenbaren, offenbar werden; — (razodẹ̑jem, Krelj, Dalm.; razodẹvèn, -éna, = razodet, Dict., Trub., Dalm., Kras; razodevena slava, Cv.).
  70. razodẹ́vati, -am, vb. impf. ad razodeti; 1) enthüllen; ne razodevaj otroka; otrok se v spanju razodeva; — 2) offenbaren; svoje skrivnosti komu r.; r. se, sich offenbaren; — verrathen: tvoj jezik tebe razodeva, Jap. (Sv. p.).
  71. razodẹ̑vək, -vka, m. die Enthüllung, die Offenbarung, C.
  72. razodẹvénje, n. die Offenbarung, Dalm., Kast., Jsvkr., Schönl.
  73. razodẹ̑vščina, f. die Offenbarung, Mur., V.-Cig., Jan.; razodevščine božje, Ravn.
  74. razoglȃvəc, -vca, m. der Barhaupt, Cig., M.
  75. razogláviti, -glȃvim, vb. pf. 1) abhalftern: r. konja, Mur.; — 2) r. koga, jemandem das Haupt entblößen, Mur.
  76. razohlátiti, -hlȃtim, vb. pf. weiter machen, erweitern, Mur., V.-Cig.
  77. rázor, -ǫ́ra, m. 1) die Ackerfurche; — die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — razori, das Wagengeleise, C.; — 2) die Halde, Met.; — tudi: razòr, -ǫ́ra.
  78. razoráti, -órjem, vb. pf. auseinanderpflügen, aufackern; — zerfurchen; razorana cesta, razoran obraz.
  79. razorávati, -am, vb. impf. ad razorati.
  80. razǫ̑rək, -rka, m. dem. razor; eine kleine Ackerfurche.
  81. razorǫ́žati, -am, vb. impf. = razoroževati, Jan. (H.).
  82. razoroževáti, -ȗjem, vb. impf. ad razorožiti, Cig., Jan., nk.
  83. razorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. pf. entwaffnen, Mur., Cig., Jan., nk.; — tudi: -žíti, -ím.
  84. razoznániti, -znȃnim, vb. pf. überall verkünden, Jan., Glas.
  85. razoznánjati, -am, vb. impf. ad razoznaniti, Jan. (H.).
  86. razpàd, -páda, m. der Zerfall, Mur., Cig., Jan., nk.
  87. razpádati, -pȃdam, vb. impf. ad razpasti, zerfallen.
  88. razpadnína, f. das Zerfallene, M.; das Zersetzungsproduct: r. iz trdih kamenov, Vrtov. (Km. k.).
  89. razpádniti, -pȃdnem, vb. pf. = razpasti, M.
  90. razpàł, -pála, m. die Erhitzung, Jan. (H.).
  91. razpáliti, -im, vb. pf. entbrennen machen, entzünden; erhitzen, Cig.; — r. se, sich entzünden, Cig., Jan.; entbrennen: ( fig.) upor se je bil razpalil, Levst. (Zb. sp.).
  92. razpaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razpaliti, Cig., Jan.
  93. razpȃranəc, -nca, m. divji r., die Alpendistel (carduus alpestris), M.
  94. razpȃranje, n. die Zertrennung; — r. kakega mrliča, die Obduction, Cig., nk.
  95. razpȃrati, -am, vb. pf. zertrennen, auftrennen; r. oblačilo, šiv; r. se, aufgehen ( v. der Naht); hlače so se razparale; — r. truplo, den Leichnam secieren, obducieren, Cig., DZ., DZkr.
  96. razpáriti se, -pȃrim se, vb. pf. durch Verdunsten infolge der Wärme verdorben werden, Dict.
  97. razpásati, -pȃšem, vb. pf. den Gürtel abnehmen, abgürten: r. koga, Mur.; — r. se, sich abgürten, Mur.
  98. razpasávati se, -am se, vb. impf. ad razpasti se 3): r. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, GBrda.
  99. razpasováti, -ȗjem, vb. impf. ad razpasati, Jan. (H.).
  100. razpasováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad razpasti se, sich verbreiten (o bolezni), Vrtov. (Km. k.).

   58.548 58.648 58.748 58.848 58.948 59.048 59.148 59.248 59.348 59.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA