Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (58.848-58.947)

  1. razgrébsti, -grébem, vb. pf. auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — razgreben kruh = kruh z razpokano skorjo, Polj.
  2. razgrẹ́h, m. = zasluženje, das Verdienst, Dict.- Mik.
  3. razgréniti, -grę́nem, vb. pf. auseinanderscharren: ausbreiten, ogr.- M.; po ruhi žito razgreniti, da se suši, Dol.; oglje r., die Kohlen schüren, Cig.; — zertheilen: r. vodo, (razgrniti) Cig.
  4. razgrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad razgrešiti, Jan. (H.).
  5. razgrẹšíti, -ím, vb. pf. entsündigen, Jan. (H.).
  6. razgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. erwärmen, erhitzen; — r. se, sich erwärmen; sich erhitzen; ( fig.) in Affect gerathen.
  7. razgrẹ́tje, n. die Erwärmung, die Erhitzung.
  8. razgrẹ́vati, -am, vb. impf. ad razgreti.
  9. razgrínjati, -am, vb. impf. ad razgrniti; 1) auseinanderbreiten; lan r., Dol., Pjk. (Črt.); — glas se razgrinja = se razlega, Notr.; — 2) enthüllen.
  10. razgrísti, -grízem, vb. pf. beißend zermalmen, zerbeißen.
  11. razgrízati, -am, vb. impf. ad razgristi, razgrizniti.
  12. razgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. mit einem Biss zertheilen o. zermalmen.
  13. razgŕniti, -nem, vb. pf. 1) ausbreiten; plahte po tleh r.; lan r., Dol.; aufschlagen: bukve r., Jap. (Sv. p.); r. imenike, die Listen auflegen, DZ.; — 2) der Hülle, der Decke berauben, enthüllen: posteljo r.
  14. razgrúditi, -im, vb. pf. zerbröckeln, zerbeißen, Cig., M.; ( fig.) strast mu mozeg in moč razgrudi, LjZv.
  15. razgubíti, -ím, vb. pf. nach und nach verlieren; — r. se, sich verlieren; sich zerstreuen, zerlaufen: množica se je razgubila.
  16. razgúbljati, -am, vb. impf. ad razgubiti.
  17. razgúgati, -am, vb. pf. wackelig machen, Cig.; — zerrütten, Jan. (H.).
  18. razhȃjati se, -am se, vb. impf. ad raziti se; auseinandergehen; množica se že razhaja; — sich zertheilen, sich trennen: od svetlobe pred njim so se oblaki razhajali, Dalm.; — divergieren: žarki se po izstopu iz leče razhajajo, Žnid.
  19. razhítati, -hı̑tam, vb. pf. auseinanderwerfen, Cig., M.
  20. razhítiti, -hı̑tim, vb. pf. auseinanderwerfen, C.
  21. razhladíti, -ím, vb. pf. auskühlen; — r. se, sich auskühlen.
  22. razhlájati, -am, vb. impf. ad razhladiti.
  23. razhlàp, -hlápa, m. das Sublimat, Cig. (T.), C.
  24. razhlápanje, n. die Sublimation, Sen. (Fiz.).
  25. razhlápati, -am, vb. pf. = razhlapiti, sublimieren, C.
  26. razhlapína, f. das Sublimat, C., Sen. (Fiz.).
  27. razhlapíti, -ím, vb. pf. sublimieren, Cig. (T.); — r. se, sich verflüchtigen: megla se na solncu razhlapi, LjZv.
  28. razhobotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. pf. sich wuchernd, üppig wachsend verbreiten, überwuchern, Cig.
  29. razhòd, -hǫ́da, m. 1) das Auseinandergehen, M.; die Trennung, der Abschied, Cig.; — die Divergenz, ( math.) Cig., Cig. (T.); — 2) = trošek, der Verbrauch, Cig. (T.); v tej dobi ima telo mnogo več prihoda nego razhoda, Erj. (Som.); ( stsl., rus.).
  30. razhǫ̑dək, -dka, m. die Ausgabe, die Auslage, DZ., nk.; upravni razhodki, die Regiekosten, Levst. (Pril.).
  31. razhǫ́dən, -dna, adj. 1) Abschieds-, Cig.; razhǫ̑dni obed, Nov.; — 2) auseinandergehend, divergent ( math.), Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 3) ausgedehnt, weitläufig: mesto je razhodno, župa je razhodna, Rihenberk- Erj. (Torb.), Štrek.; — 4) wegsam: razhodni poti, Svet. (Rok.), Dol.; razhodno vreme, t. j. tako, da se o njem lahko hodi, Dol.
  32. razhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) aus-, abtreten, zertreten; r. pot; razhojena pot; tla so bila razhojena, Jurč.; r. črevlje, die Schuhe austreten, durch Tragen ausweiten, sie abnützen; — 2) r. se, recht ins Gehen kommen; — tüchtig Bewegung machen, einen tüchtigen Spaziergang machen.
  33. razhọ̑dnik, m. grenkosladki r., bittersüßer Nachtschatten (solanum dulcamara), Erj. (Rok.); ("razhudnik"), Cig., Tuš. (R.).
  34. razhohotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. pf. in lautes Lachen ausbrechen, SlN.
  35. razhrę́bati se, -am se, vb. pf. mit Geräusch zerfallen, zerbersten, Z.; ves čoln se je razhrebal, Bes.; — razhreban, zerklüftet, C.
  36. razhrústati, -am, vb. pf. zerknorpeln.
  37. razhudíti, -ím, vb. pf. erzürnen, erbosen, Cig., Let.; r. se, zornig, böse werden: čebele se razhude, če se kosi pred njimi, Levst. (Beč.).
  38. razhȗdnik, m., pogl. razhodnik.
  39. razhudobíti, -ím, vb. pf. erzürnen, erbosen, Jan., C.; — r. se, erbost werden, Bes.
  40. rázica, f. dem. raza; eine kleine Spalte, die Ritze, M., Erj. (Som.), Vrtov. (Km. k.).
  41. razigráti, -ȃm, vb. pf. erregen, bewegen: r. srce, Zora; r. vsako žilico, Raič ( Let.).
  42. razískati, -íščem, vb. pf. durchsuchen, untersuchen, DZ., nk.
  43. raziskávati, -am, vb. impf. = raziskovati, nk.
  44. raziskovȃnje, n. das Durchsuchen, das Untersuchen, nk.; die Erforschung: primerjajoče r., LjZv.
  45. raziskováti, -ȗjem, vb. impf. ad raziskati, nk.
  46. ráziti, rȃzim, vb. impf. 1) ritzen, aufritzen, Cig.; r. si kožo, roko, Cig.; streifen, Cig., Jan.; — 2) das Getreide beim Messen streichen, Cig.
  47. razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca ( t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.
  48. razjáčiti, -jȃčim, vb. pf. entkräften, schwächen, C.
  49. razjáditi se, -im se, vb. pf. zornig werden, Habd.- Mik., Svet. (Rok.).
  50. razjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) vom Pferde steigen: vštric koče razjašejo, Jurč.; r. konja, C., Levst. (Rok.), Vrt.; — 2) r. se, sich abreiten, Cig.
  51. razjaríti, -ím, vb. pf. in Zorn, in Wuth versetzen, r. se, in Zorn, in Wuth gerathen, Cig., nk.; razjarjene meščane potolažiti, Jurč.; ( nav. razjáriti); — rus.
  52. razjarjénost, f. der Ingrimm, nk.; ( nav. razjárjenost).
  53. razjasníti, -ím, vb. pf. 1) hell machen, aufheitern; — r. se, sich ausheitern; nebo se je razjasnilo; ( fig.) čelo se mu je razjasnilo, nk.; — 2) klar machen, aufklären, erläutern.
  54. razjasnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razjasniti, nk.; (tudi: -šnjevati, DSv.).
  55. razjáviti, -jȃvim, vb. pf. bekannt machen, C., SlN.
  56. razjẹ̑da, f. = kar je razjedeno: ( pren.) po strmih razjedah, auf steilem, zerklüftetem Boden, Bes.
  57. razjẹ́dati, -am, vb. impf. ad razjesti; zerfressen; črvi razjedajo les, gobe; — ätzen; kisline razjedajo kovine; rja razjeda železo.
  58. razjẹdljìv, -íva, adj. ätzend, Cig., Jan., nk.; razjedljiva voda, das Scheidewasser, razjedljivi lug, die Ätzlauge, Levst. (Nauk); razjedljivi kamen, der Ätzstein, das Ätzkali, Strp.; — tudi razjẹ̑dljiv.
  59. razjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. zerfressen; — razjeden, zerrissen, zerklüftet: od dežja razjeden pot, Zv.; — zerätzen.
  60. razję́ti, -jámem, vb. pf. = razvzeti: vse so razjeli, Svet. (Rok.).
  61. razjẹzdíhati, -am, vb. pf. durch Reiten abmühen, C.
  62. razjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. abreiten: r. konja, das Pferd müde reiten, Cig.; razjezdil sem svojega konjiča, da je legel tik ceste za vekomaj, Jurč.; — r. se, sich abreiten, Cig.
  63. razjezíti, -ím, vb. pf. zornig machen, aufbringen; — r. se, zornig werden, in Zorn gerathen.
  64. razjǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. zu weinen anfangen.
  65. razjúžiti se, -jȗžim se, vb. pf. aufthauen, Št.
  66. razkȃčenost, f. das Aufgebrachtsein, der Grimm.
  67. razkáčiti, -kȃčim, vb. pf. erzürnen, in Grimm, in Wuth versetzen; — r. se, in Grimm, in Wuth gerathen.
  68. razkadíti, -ím, vb. pf. zerstieben machen, zerstreuen; veter je meglo razkadil; vrabce r.; r. se, verrauchen, verfliegen, zerstieben; megla, dim, prah se razkadi.
  69. razkȃlati, -am, vb. pf. zerspalten; vsa drva r.
  70. razkalíti, -ím, vb. pf. trübe machen, trüben.
  71. razkalováti, -ȗjem, vb. impf. ad razkalati, Trst. (Let.).
  72. razkàp, -kápa, m. der Schankverlust am Weine, Cig.
  73. razkȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad razkopati; auseinandergraben, zerscharren, zerwühlen: otroci (zemljo) razkapajo po gredah, jvzhŠt.
  74. razkàz, -káza, m. der Ausweis, das Verzeichnis, die Tabelle, Cig. (T.), Levst. (Cest.), DZ.; trgovinski r., DZ.
  75. razkázati, -žem, vb. pf. ausführlich zeigen; vse r. komu; — na drobno r., particularisieren, Jan. (H.); ausweisen, nk.; r. s številkami, beziffern, DZ.
  76. razkȃzək, -zka, m. der Ausweis, das Verzeichnis, die Tabelle, Cig., Jan., DZ.; r. troškov, Levst. (Pril.).
  77. razkȃznica, f. die Tabelle, DZ., Navr. (Spom.).
  78. razkazováti, -ȗjem, vb. impf. ad razkazati; ausführlich zeigen; — zur Schau herumtragen; — r. svojo učenost, seine Weisheit auskramen; — r. se, sich sehen lassen, prahlen.
  79. razkəlíti, -ím, vb. pf. = razklejiti, C.
  80. razkəsáti se, -ȃm se, vb. pf. von Reue erfüllt werden: razkesan, zerknirscht, C.
  81. razkídati, -kı̑dam, vb. pf. auseinanderschaufeln: r. gnoj, sneg.
  82. razkipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufwallend auseinanderfließen.
  83. razkípniti, -kı̑pnem, vb. pf. aufgehend sich ausdehnen (vom Brotteige).
  84. razkìs, -kísa, m. die Desoxydation, Cig. (T.).
  85. razkísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. 1) durchsäuern, Cig.; — r. se, durchsäuert werden, Cig.; — 2) desoxydieren, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  86. razkísiti, -kı̑sim, vb. pf. entsäuern, Cig. (T.); — = razkisati 2), desoxydieren, Cig. (T.).
  87. razklàd, -kláda, m. 1) die Analysis ( gramm., phil.), Cig. (T.); — die Auseinandersetzung, die Erklärung, ogr.- Valj. (Rad), DZ.; — die Auslegung, Cig., Jan.; — 2) das Ackerbeet, (rázklad) Kor.- Jarn., Jan.
  88. razkladáč, m. der Ausleger, C.; r. sv. pisma, ogr.- C.
  89. razklȃdanje, n. 1) das Auseinanderlegen, das Auskramen, das Ausladen; — 2) das Zergliedern, das Analysieren; — das Erklären, das Auslegen.
  90. razkladȃtelj, m. der Ausleger, der Exeget, Jan. (H.).
  91. razklȃdati, -am, vb. impf. ad razklasti; 1) auseinanderlegen, auskramen; auspacken, ausladen; blago r.; — 2) zerlegen, zergliedern, analysieren, Cig. (T.); — auseinandersetzen, erklären; auslegen, deuten; sanje r.
  92. razklȃdavəc, -vca, m. 1) der Auslader, Cig.; — 2) der Ausleger, der Deuter, der Erklärer, Cig., Jan.
  93. razklȃdək, -dka, m. das Exposé, Jan.
  94. razklȃdnik, m. der Commentar, Cig.
  95. razkladováti, -ȗjem, vb. impf. = razkladati, Jan. (H.).
  96. razklȃnjati se, -am se, vb. impf. ad razkloniti se; = razgrebati se, sich trennen (von den Wasserfluten), Npes.- Cig.
  97. razklásti, -kládem, vb. pf. auslegen, erklären, verdolmetschen, (-dę̑m) ogr.- Valj. (Rad).
  98. razkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zerspalten; drevo, poleno, oreh r.; — r. se, sich spalten; palica se mi je razklala; pečevje se razkolje, Trub.- Mik.
  99. razklávati, -am, vb. impf. ad razklati, Mur., Danj. (Posv. p.).
  100. razklę́cati, -cam, -čem, vb. pf. locker o. wackelig machen: ključanico r., C.

   58.348 58.448 58.548 58.648 58.748 58.848 58.948 59.048 59.148 59.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA