m (58.748-58.847)

58748. razdrobljánčiti, -ȃnčim, vb. pf. = razdrobiriti, Cig.
58749. razdrtı̑ja, f. 1) die Zerstörung, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Zwist, Mur.
58750. razdrtína, f. 1) die Zerstörung, die Zertrümmerung; — 2) ein verwüsteter, öder Ort, die Trümmer, Cig.; — 3) der Zwiespalt, Dalm.- Valj. (Rad).
58751. razdŕtje, n. 1) die Ruine, die Trümmer, Cig., C.; — 2) der Riss, Trub.; das Loch (im Kleide), C.
58752. razdrȗzgati, -am, vb. pf. zerquetschen.
58753. razdrúzgniti, -drȗzgnem, vb. pf. = razdruzniti.
58754. razdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. zerdrücken, zerquetschen, Mur.
58755. razdrúžati, -am, vb. impf. ad razdružiti; trennen, Zv.; občine r., die Gemeinden auseinanderlegen, Levst. (Nauk).
58756. razdrȗžba, f. die Auflösung (einer Vereinigung), Levst. (Pril., Cest.), DZ.; — die Dissociation ( chem.), Cig. (T.); — die Disjunction ( gramm., phil.), Cig. (T.); — die Veruneinigung, Cig.
58757. razdrúžən, -žna, adj. trennbar, Cig. (T.); razdružno sestavljene besede, trennbar zusammengesetzte Wörter, Cig. (T.).
58758. razdruževáti, -ȗjem, vb. impf. ad razdružiti; entzweien, trennen, Cig., nk.
58759. razdružíłən, -łna, adj. auflösend: razdružı̑łna razsodba, DZ.; — disjunctiv ( gramm., phil.), Cig. (T.); — separatistisch, Cig.
58760. razdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. entzweien, trennen, scheiden, auflösen, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; r. se s kom, mit jemandem brechen, Cig.
58761. razdružljívost, f. der Separatismus, Cig. (T.).
58762. razdušíti se, -ím se, vb. pf. = svoj duh izgubiti: hmelj se razduši, Št.
58763. razdvȃjati, -am, vb. impf. ad razdvojiti; entzweien, trennen, nk.; — r. se, sich gabeln: reka se razdvaja, Cig. (T.).
58764. razdvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen, Dict.; dva zrna brinja r., Vod. (Izb. sp.).
58765. razdvòj, -dvója, m. die Entzweiung, V.-Cig., M., SlN.; der Zwist, C.
58766. razdvoję́nci, m. pl. die Entzweiten, Let.
58767. razdvojeník, m. der Sectierer, Krelj.
58768. razdvojíti, -ím, vb. pf. in zwei Theile theilen, Guts.- Cig., Mur.; — entzweien, Mur., Cig., Jan.; r. prijatelje, Škrinj.- Valj. (Rad); — r. se, sich in zwei Theile spalten, in zwei Theile zerfallen, sich scheiden, Guts.- Cig., Mur., Jan.; razdvojile so se učene glave, Erj. (Izb. sp.); sich entzweien, Mur.
58769. razdvǫ̑jstvọ, n. die Spaltung, das Schisma, C.
58770. razedíniti, -ı̑nim, vb. pf. entzweien, in Zwiespalt bringen, Cig., C.; — rus.
58771. rázən, -zna, m. die Spalte, Gor., M., Mik.
58772. rázən, -zna, adj. verschiedener Art, verschieden; v razne kraje pošiljati; na razne načine izkušati; — razno, = narazen, auseinander, Danj.- M., ogr.- C.; raziti se razno, Vrt.; po raznem, po razno, zerstreut: snopje še po raznem (po razno) leži, C.
58773. rázən, praep. c. gen. = zrazen, außer, mit Ausnahme; razen tega, außerdem.
58774. ràzfrančiškȃn, m. der Exfranciscaner, Navr. (Kop. sp.).
58775. razfŕčati, -ím, vb. pf. schwirrend auseinanderfliegen, C.
58776. razfrčkáti, -ȃm, vb. pf. verzetteln, verschwenden, ogr.- C.
58777. razfrfráti, -ȃm, vb. pf. auseinanderflattern, C.
58778. razfŕkati, -fȓkam, vb. pf. verschleudern, verschwenden, C.
58779. razfrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = razfrkati, C.
58780. razfrlę́ti, -ím, vb. pf. auseinanderfliegen, Cig.; — r. se, verflattern, Cig.
58781. razgáditi, -gȃdim, vb. pf. = razkačiti, Kres, Zora.
58782. razgáliti, -im, vb. pf. 1) entblößen; — r. se, sich entblößen; razgaljen, Blößen zeigend, entblößt; razgaljene prsi; razgaljen otrok; — 2) r. se, sich ausheitern, Levst. (Rok.).
58783. razgáljati, -am, vb. impf. ad razgaliti; entblößen.
58784. razgáljenəc, -nca, m. der Entblößte, Cig.
58785. razgaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razgaliti.
58786. razgániti, -gánem, vb. pf. = razgeniti.
58787. razgȃnjati, -am, vb. impf. ad razgnati; auseinandertreiben, zersprengen; — veselje r., sich der Freude hingeben, lustig sein, Vod. (Izb. sp.); preveč r., es zu arg treiben, V.-Cig.
58788. razganjȃvəc, -vca, m. der Zerstreuer, Cig.
58789. razgáziti, -gȃzim, vb. pf. auseinandertreten; zertreten; živina je travnik razgazila; sneg je bil razgažen, Jurč.
58790. razgę́gati, -am, vb. pf. = razgaliti, Z., Trst. (Let.).
58791. razgəníti, -gánem, vb. pf. 1) auseinanderfalten, entfalten, öffnen: r. knjigo, zavitek, Z., LjZv.; ausbreiten: peruti, roke, Cig.; — 2) r. se, aus den Fugen, aus dem Leim gehen, jvzhŠt., C.; — erschüttert werden, sich entsetzen, C.
58792. razgìb, -gíba, m. die Bewegung: r. srca, die Gemüthsbewegung, Cig.
58793. razgíbanje, n. die Bewegung, Mur.; — die Aufregung, Cig., C.
58794. razgíbati, -gı̑bam, -bljem, I. vb. impf. ad razgeniti; 1) auseinanderfalten, ausbreiten, Cig.; živalca začne razgibati peruti, Levst. (Zb. sp.); aufschlagen: knjigo r., Rez.- Cig.; ne razgiblji ondukaj knjige! Levst. ( LjZv.); — 2) r. žago, die Säge schränken, Cig.; — II. razgíbati, -bam, -bljem, vb. pf. beweglich machen, Mur., Z.; r. si ude = r. se, jvzhŠt.
58795. razglȃbati, -am, vb. impf. 1) aufwühlen: cesto r., C.; — 2) zu ergründen o. zu erforschen suchen, grübeln, nk.; ( hs.).
58796. razgláditi, -glȃdim, vb. pf. eben streichen, glatt streichen.
58797. razglàs, -glása, m. die Kundmachung; sodnji r., die gerichtliche Kundmachung, DZ.
58798. razglásən, -sna, adj. 1) Edictal-: razglȃsni poziv, die Edictalcitation, DZkr.; — 2) disharmonisch, Cig., Jan.
58799. razglȃsica, f. der Misston, Cig. (T.).
58800. razglasílọ, n. die Verlautbarung, die Publication, Mur., Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); — razglasilo Gospodovo, die Epiphanie, Mur.
58801. razglası̑təv, -tve, f. die Bekanntmachung, C.; die öffentliche Erklärung, Cig., Jan.
58802. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
58803. razglȃsje, n. der Missklang, die Dissonanz, die Disharmonie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — die Misshelligkeit, Cig., Jan.
58804. razglášanje, n. die Bekanntmachung(en).
58805. razglášati, -am, vb. impf. ad razglasiti; bekannt machen, verkünden, unter die Leute bringen; kmetom r. staro pravdo, Levst. (Zb. sp.).
58806. razglašénje, n. die Bekanntmachung; — r. Gospodovo, die Epiphanie, Cig.
58807. razglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = razglašati.
58808. razglaševȃvəc, -vca, m. = kdor kaj razglašuje, Cig.
58809. razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
58810. razglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besichtigen, besehen, durchmustern: r. svoje goste, Krelj; natančneje (tanje) si r. koga, Jurč., Levst., LjZv.; razgledal si je prestrašeno množico, LjZv.; recognoscieren: r. deželo, Dalm.; — r. se nad čim, über irgend etwas eine Betrachtung anstellen, Jsvkr.; — 2) r. se, sich umsehen; r. se po svetu; — sich orientieren, Cig., Jan., Cig. (T.); da se komisija laže razgleda, zur leichteren Orientierung der Commission, DZ.; — 3) r. se, ins Sehen kommen, Cig.
58811. razglę̑dək, -dka, m. die Beschau, das Besehen, Ravn.- Valj. (Rad).
58812. razglę́dən, -dna, adj. 1) Recognoscierungs-: razglę̑dnọ poročilo, SlN.; — 2) eine weite Aussicht gewährend: razgledno mesto, Rib.- Svet. (Rok.); — 3) = razločen, augenscheinlich, klar, V.-Cig.
58813. razgledovȃnje, n. die Besichtigung, die Musterung.
58814. razgledováti, -ȗjem, vb. impf. ad razgledati; 1) besichtigen, mustern; — 2) r. se nad kom, an jemandem sich ein Beispiel nehmen, Jan., Ravn.; — 3) nad njim se močno razgledujejo, er macht viel Aufsehen, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.
58815. razglę̑ja, f. die Umschau: na razglejo iti, Goriš.
58816. razglobíti, -ím, vb. pf. ergrübeln, ergründen, Jan. (H.).
58817. razglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. zernagen.
58818. razgnáti, -žénem, vb. pf. auseinandertreiben; r. pse, kokoši; — veter je oblake razgnal; — zersprengen; vino je sod razgnalo; puško je razgnalo; s smodnikom skalovje r.
58819. razgnę́čiti, -im, vb. pf. zerquetschen, Cig.
58820. razgnésti, -gnétem, vb. pf. zerkneten.
58821. razgnẹ́vati, -gnẹ̑vam, vb. pf. zornig machen, Kor.- Jarn. (Rok.).
58822. razgnẹ́viti, -gnę̑vim, vb. pf. = razgnevati, Jan. (H.).
58823. razgníti, -gnèm, vb. pf. = razgeniti; knjigo r., das Buch aufschlagen, ("-gnuti") Rez.- Cig.
58824. razgnojíti se, -ím se, vb. pf. recht ins Eitern kommen: rana se je razgnojila, Cig.
58825. razgòn, -gǫ́na, m. 1) das Auseinandertreiben: die Zerstreuung, Cig.; — 2) die Furche, Valj. (Rad), Štrek.: die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Mur., Št.; — der Feldweg zwischen zwei Äckern, Cig.; — tudi: rázgon.
58826. rázgona, f. die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Mur.
58827. razgǫ́rčiti, -im, vb. pf. erbittern, Jan. (H.).
58828. razgorẹ́ti se, -im se, vb. pf. recht ins Brennen kommen; — razgorela sapa, heiße Luft, Levst. (Zb. sp.).
58829. razgǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. r. gosli, die Violine ausspielen, Cig.
58830. razgovȃrjati, -am, vb. impf. ad razgovoriti; 1) abreden, abwendig zu machen suchen: r. koga, Cig., jvzhŠt.; — 2) r. se, sich unterreden, sich besprechen: r. se o čem; — 3) = zagovarjati, Ist.- Štrek. (Let.).
58831. razgọ̑vor, m. die Unterredung, die Besprechung, die Conversation; na r. vzeti, etwas in Berathung ziehen, Levst. (Nauk).
58832. razgọ̑vorən, -rna, adj. 1) Conversations-: razgovorni jezik, die Conversationssprache, Cig. (T.); — razgovorna znanstva, discursive Wissenschaften, Cig. (T.); — 2) razgovǫ́rən, gesprächig, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); žena je bila jako razgovorna, Erj. (Izb. sp.).
58833. razgovoríti, -ím, vb. pf. 1) abreden, abwendig machen; r. koga; — 2) r. si usta, sich den Mund aufreden, Cig.; — 3) r. se, recht ins Reden kommen, Cig.; — 4) r. se, sich durch Reden abmatten, Cig.
58834. razgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) auseinanderrechen; r. seno; — 2) plündern; vse so razgrabili.
58835. razgrábljati, -am, vb. impf. ad razgrabiti, Jan. (H.).
58836. razgradíti, -ím, vb. pf. zerstören: razgrajena selišča, Levst. (Nauk).
58837. razgrȃja, f. 1) die Scheidewand, Mik.; — 2) das Poltern, das Toben, M.
58838. razgrajáč, m. der Polterer, der Tumultuant.
58839. razgrajáłən, -łna, adj. lärmend, Jan. (H.).
58840. razgrájanje, n. 1) das Zerstören, C.; — 2) das Poltern, das Tumultuieren, das Wüthen.
58841. 1. razgrájati, -am, vb. impf. ad razgraditi; 1) zerstören ( bes. Zäune, Dämme): voda nasipe razgraja, C.; — 2) poltern, tumultuieren, toben, wüthen; pijanci razgrajajo po krčmi; Razgraja piš ob hudi uri, Preš.; — bolezen razgraja, die Krankheit wüthet.
58842. 2. razgrájati, -jam, -jem, vb. pf. discreditieren, Cig.
58843. razgrájav, adj. zum Lärmen, Poltern geneigt, Jan.; razgrajav hlapec, SlN.; — tobsüchtig, Jan.
58844. razgrajȃvəc, -vca, m. der Polterer, der Lärmer, der Tumultuant.
58845. razgrajȃvka, f. die Poltrerin, die Lärmerin, die Tumultuantin.
58846. razgrèb, -grę́ba, m. aufgewühltes Erdreich, C.
58847. razgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad razgrebsti; auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — r. se, auseinandertreten: Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.

   58.248 58.348 58.448 58.548 58.648 58.748 58.848 58.948 59.048 59.148  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani