Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (58.448-58.547)

  1. rȃšəc, -šca, m. = orešec, die Wassernuss (trapa natans), Tuš. (B.).
  2. rašę̑ljika, f. die Machaleb-Kirsche (prunus mahaleb), Kras, Trnovo- Erj. (Torb.), Štrek.
  3. rašę̑ljikovica, f. maraskova rozolija (iz rašeljik žgana), Slov.
  4. rášev, adj. iz raša narejen, aus Rasch, Mik.
  5. raševinár, -rja, m. der Raschmacher, Cig.
  6. ráševnat, adj. = rašev, Mik.
  7. ráševnik, m. = raš; hribovci se oblačijo v raševnik, Pjk. (Črt.); — = raševa obleka, Cig., Jan., C., Ravn.
  8. rášiti, -im, vb. impf. lockern, Mur., Jan., Danj.- Mik.; posteljo r., C.; — schüren: ogenj r., Jan.; — wühlen, reizen, hetzen, Mur., Glas.
  9. rȃškar, -rja, m. = kavka, Z.
  10. rȃšlja, f. das Gabelholz, Dol.- Cig.; — prim. hs. rašlje.
  11. 1. rȃšpa, f. die Raspel, Cig., Jan.; — po nem.
  12. rȃšpar, -rja, m. der Raspelhauer, Cig.
  13. rȃšpati, -am, vb. impf. raspeln, Cig., Jan.
  14. rȃšpavəc, -vca, m. der Raspler, Cig.
  15. rȃštvọ, n. die Krebszucht: raštvo umno uravnati, Erj. (Izb. sp.).
  16. rȃt, adv. genug: rat imam, ("od starejšega nem. "rat" [zdaj = Vorrath], die Fülle, der Reichthum"), Kot (na beneški meji)- Erj. (Torb.).
  17. rátaj, m. der Pflüger, der Ackersmann; tudi: ratȃj, Valj. (Rad).
  18. rátajka, f. das Ackersweib, Mur.
  19. ratár, -rja, m. der Pflüger, der Ackersmann, Dict., Cig., Dol., Gor., Št.; tudi: rátar.
  20. rátən, -tna, adj. 1) gedeihend, žito je ratno, Erj. (Torb.); — dick, Cig., Jan., M.; — gut: ti nisi nič ratnejši od njega, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) trotzig, Jan.; "glej, kako ratno gre!" (rekše, po koncu, moški), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. nem. gerathen = gedeihen.
  21. ratíšče, n. der Lanzenstiel, der Lanzenschaft, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Dalm.; — der Sensenstiel, Z., vzhŠt.; — der Axtstiel, BlKr.- M.; — prim. rantišče in ranta, Mik. (Et.).
  22. rȃtka, f. die Pflugreute, Jan.; — iz nem. 'Reute'.
  23. ráva, f. die Quecke (triticum repens), Vrtojba pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. 2. raba.
  24. ravȃnəc, -nca, m. der Bewohner der Ebene, SlN.
  25. rávən, -vni, f. = ravan, Jan., Danj.- M., BlKr.; s hriba priti v ravan, Levst. (Zb. sp.).
  26. rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče- Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); ( prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.- C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. ( nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
  27. rávən, praep. c. gen. 1) = zraven, neben, Mur., ogr.- Mik., Trub., Dalm.; raven tega, außerdem, Krelj; — 2) gemäß: raven evangelija, Trub.- Let.; — (nekaterim pisateljem tudi praef. Neben-: ravenžena, ravensodnik, Jap.; ravenhlapec, Mur., Kast.; [po nem.]).
  28. ravę́na, f. = ravan, ravnina, Mur., Cig., Vest., vzhŠt.
  29. ravę̑nəc, -nca, m. = ravanec, ogr.- C.
  30. ravę̑nščina, f. = ravan, ravnina, ogr.- M., C.
  31. rávna, f. = ravan: po gorah in ravnah, Dalm.- Valj. (Rad); — ravnà: Še lepši ravna, Kjer je pobič doma, Npes. ( Kor.)- Kres.
  32. ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.- C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.- Valj. (Rad).
  33. ravnȃłnik, m. das Richtscheit, C.
  34. ravnálọ, n. naprava, katera kaj ravna: r. svetlobe, der Lichtregulator, Cig. (T.); — die Hemmung, das Echappement in der Uhr, Cig. (T.); — ( fig.) die Richtschnur, die Regel, Cig., C.; r. človeške volje, Cv.
  35. ravnár, -rja, m. der Regulator ( mech.), Cig. (T.), DZ.
  36. ravnȃtelj, m. der Leiter, der Director, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  37. ravnȃteljica, f. 1) die Leiterin, die Directrice, nk.; — 2) črta r., die Richtlinie, die Richtungslinie ( math.), Cig. (T.).
  38. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
  39. ravnȃvəc, -vca, m. 1) der Ebner, Cig.; — 2) der Geraderichter, Cig.; — 3) der Leiter, der Ordner, Cig.
  40. rȃvnəc, -vnəca, (-vənca), m. = ravanec, Gor.
  41. rȃvnič, adv. 1) gerades Weges, geradeaus, ogr.- Mik.; — 2) gerade, just, ogr.- C.; — če ravnič, abschon, ogr.- C.
  42. ravníčica, f. dem. ravnica; eine kleine Ebene.
  43. rȃvnički, adv. eben, in der Ebene hin, (tudi: ravnı̑čki), Mur.
  44. rȃvnik, m. 1) der Richthammer, V.-Cig.; — 2) der Äquator, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., nk.; — 3) ein ebener Platz, Mur.; — die Bergtafel, V.-Cig.
  45. ravnílọ, n. 1) das Richtzeug, Cig.; der Richtstock, V.-Cig.; — das Richtscheit, Cig., Jan., M.; das Lineal, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.; — 2) die Regel, die Norm, Mur., V.-Cig., Jan., DZ., nk.
  46. ravnı̑telj, m. der Leiter, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  47. ravníti, -ím, vb. impf. = ravnati, ebnen, planieren, Cig., Jan., Cig. (T.).
  48. ravnı̑vəc, -vca, m. der Ebner, Cig.
  49. ravnjȃva, f. = ravnina, Mur.
  50. ravnodı̑łəc, -łca, m. človek s širokim in ploščatim podplatom, der Plattfuß, Cig., Kras, Lašče- Erj. (Torb.).
  51. ravnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, M., nk.
  52. ravnodúšnost, f. der Gleichmuth, M., nk.
  53. ravnokrı̑łəc, -łca, m. ravnokrilci, Geradflügler (orthoptera), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  54. ravnolę́žən, -žna, adj. in einem Niveau liegend, Cig. (T.); — = vodoraven, horizontal, Vrt., Nov.
  55. ravnolę̑žje, n. die Lage im gleichen Niveau, Vrt.; — ( das Niveau, Cig. [T.], DZ.).
  56. ravnoplòsk, -plǫ́ska, adj. ebenflächig, Cel. (Geom.).
  57. ravnosŕčən, -čna, adj. offenherzig, gerade, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Vin.).
  58. ravnosŕčnost, f. die Offenherzigkeit, Mur., Cig.
  59. rávnost, f. die Ebenheit; — die Geradheit; na r., in gerader Richtung, geradeaus; na r. črez polje iti; na r. iz krčme domov iti; na r. komu kaj povedati, jemandem etwas gerade heraus sagen; tudi: na ravnọ̑st.
  60. ravnóta, f. 1) die Ebenheit, Cig.; — 2) die Ebene, Mur., Cig., Jan., C., Gol.- Valj. (Rad).
  61. rȃvs, m. der Zank, die Rauferei; ravs in kavs; — der Lärm, der Rummel; nočni ravs, Jurč.
  62. rȃvsanje, n. das Zanken, die Rauferei; — der Rummel.
  63. rȃvsati, -am, vb. impf. 1) mit Ungestüm ergreifen (rappsen), Cig.; — mit den Zähnen hauen (o prašičih), Cig.; — 2) lärmen, Levst. (Rok.); — r. se, zanken; ( prim. bav. einen anraussen, anfahren, ungestüm anreden, Levst. [Rok.]).
  64. rávsniti, rȃvsnem, vb. pf. mit Ungestüm ergreifen (rappsen), Cig.; beißen (o psih, prasičih), Cig., Kr.
  65. rȃvš, m. das Alpenröslein (rhododendron), Cig., Jan., Tuš. (R.), Josch; — prim. bav. alben-rausch.
  66. 1. rȃvšəlj, -šlja, (-šəljna), m. eine Art Netz; — prim. nem. Reuse, bav. reuschen, Levst. (Rok.).
  67. 2. rávšəlj, -šlja, m. = ravš, Gor.
  68. rȃz, m. 1) ein Kreis in etwas Weiches gemacht, BlKr.- Mik.; — 2) das Streichholz beim Getreidemessen, Cig. (T.), BlKr.; (tudi hs.).
  69. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
  70. ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Rihenberk, Vreme- Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
  71. razáłən, -łna, adj. Streich-: razȃłna mera, das Streichmaß, Cig. (T.).
  72. razálọ, n. 1) das Streichholz (beim Messen des Getreides), Cig. (T.); — 2) das Nivellierinstrument, Cig. (T.).
  73. razapnína, f. der Regenschirm, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  74. razȃra, f. nav. pl. razare, die am Ende des Ackers quer gezogenen Furchen, C., Mik.
  75. razȃrati, -am, vb. impf. ad razorati; auseinanderpflügen, Mur.; — zerwühlen, zerrütten, Z.
  76. razȃrjati, -am, vb. impf. = razarati, Jan., Slom.- C.
  77. rázati, -am, vb. impf. 1) streichen (beim Messen des Getreides), Cig., BlKr.- M.; — razana mera, gestrichenes Maß, BlKr.- M.; — 2) horizontal machen, h. t.- Cig. (T.).
  78. razbȃdati, -am, vb. impf. ad razbosti, zerstechen, Cig.
  79. razbásati, -bȃšem, vb. pf. 1) ausladen, entladen: puško r., Cig., Jan.; — 2) r. se, stolz thun, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  80. razbasováti, -ȗjem, vb. impf. ad razbasati, Cig., Jan.
  81. razbávljati, -am, vb. impf. 1) reizen, anstänken, C.; — 2) ( intr.) poltern, C.
  82. razbẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht nach allen Seiten, Mur.
  83. razbẹ́gati, -am, vb. impf. ad razbegniti; nav. r. se, auseinanderfliehen, Mik.
  84. razbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. auseinanderfliehen, Mur.; = r. se, Cig., Jan.
  85. razbẹ́liti, -im, vb. pf. glühend machen, glühendheiß machen; železo r.; razbeljena peč; — r. se, glühend werden, glühendheiß werden; — razbeljen, stark erhitzt; ves razbeljen je prišel; ( pren.) zornig, C.
  86. razbesẹ́diti se, -ẹ̑dim se, vb. pf. sich zerzanken, M., Z.; oča in hči sta se doma razbesedila, Levst. ( LjZv.).
  87. 1. razbẹ́siti, -bẹ̑sim, vb. pf. = razobesiti, M., Rož.- Kres.
  88. 2. razbẹ́siti, -im, vb. pf. in Wuth bringen, C.
  89. razbəzáti, -ȃm, vb. pf. zerstochern, Cig.
  90. razbezljáti, -ȃm, vb. pf. bezljaje razbežati, sich verlaufen (o živini), Jan.; = r. se, Cig.
  91. razbẹ́žati, -ím, vb. pf. auseinanderfliehen, Mur., Jan.; nav. r. se.
  92. razbíčiti, -bı̑čim, vb. pf. zerpeitschen, zerbleuen, Cig.
  93. razbijáč, m. 1) der Schotterschlägel, Levst. (Cest.); — 2) der Flocker, der die Wolle zu Flocken klopft, Cig.; — 3) der Polterer, ogr.- C., Št.
  94. razbíjati, -am, vb. impf. ad razbiti; 1) zerschlagen; kamenje r.; — kovino r., das Metall quetschen, mit dem Hammer ausdehnen, Cig.; volno r. = raztepavati, Cig.; — r. se, brechen (o valovih), Cig., Jan.; — 2) poltern, lärmen; kaj tako razbijaš? po glavi mi razbija, es tobt mir im Kopfe, Cig.; — kruh po njem razbija = der Hafer sticht ihn, Cig.
  95. razbijávati, -am, vb. impf. = razbijati, zerschlagen, ogr.- Valj. (Rad).
  96. razbijȃvəc, -vca, m. 1) der Zerschlager, der Zerstörer, M.; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig.
  97. razbijȃvka, f. die Poltrerin, die Lärmerin, Cig.
  98. razbíranje, n. das Auseinanderklauben, Cig., M.; — das Unterscheiden, Cig. (T.); pred Bogom ni razgledovanja ali razbiranja v človekih, Krelj.
  99. razbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad razbrati; auseinanderklauben, M.; sortieren, Cig.; unterscheiden, Jan., Cig. (T.); pisma r., lesen, Npes.- C.; — erwägen: v srcu kaj r., Levst. (Zb. sp.); nachdenken, Jan.
  100. razbíravəc, -vca, m. der Sortierer, M.

   57.948 58.048 58.148 58.248 58.348 58.448 58.548 58.648 58.748 58.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA