Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (58.348-58.447)

  1. rakítov, adj. Bachweiden-, Mur., Cig., Jan.
  2. rakítovəc, -vca, m. 1) der Bachweidenstrauch, Z.; — 2) die Bachweidengegend, Mur., Cig.
  3. rakı̑tovje, n. = rakitje, Mur., Cig., Jan.
  4. rakítovka, f. die Bachweidengerte, Mur., Cig.
  5. rȃkla, f. = dobro debela in dolga palica, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); der Pfahl, der Rebenpfahl, Jan., Štrek., Nov., DZ.; — dež gre kakor rakle, es regnet in Strömen, Soška dol.- Erj. (Torb.); — ein starker, ästiger Rebenpfahl, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. rak'l = ostrv 1).
  6. raklìč, -íča, m. majhna rakla, Štrek.
  7. rȃklja, f. das Krebsweibchen, M.; — prim. rakulja.
  8. rȃklovəc, -vca, m. = fižol, ki se ovija okolo rakel, die Stangenbohne, Tolm.- Erj. (Torb.).
  9. rȃknəc, -əca, (-kənca), m. das Regentuch, Jan., C.
  10. rȃknič, m. eine Art Kleid (Mantel), Mik.; das Regentuch, Z.; — das Bahrtuch, Jan.
  11. ráknọ, n. eine Art Kleid, Mik. (Et.); das Regentuch, Jan. (H.); — das Leichentuch, Z.
  12. rakoljùb, -ljúba, m. der Krebsenliebhaber, Erj. (Izb. sp.).
  13. rakolòv, -lóva, m. der Krebsfang, Jan.
  14. rakolǫ̑vəc, -vca, m. der Krebsfänger, Jan.
  15. rákov, adj. 1) Krebs-, Krebsen-; rakove škarje, Dict.; rakova juha, Dol.; rakove oči, Krebssteine, Z.; rakova pot, der Krebsgang, der Rückgang; reč gre rakovo pot, die Sache geht den Krebsgang; po rakovo stopati nazaj, LjZv.; — 2) = rakast, mit dem Krebs behaftet, C.; — brandig (o drevju), Jan.; (-av?).
  16. rákovəc, -vca, m. der Laubfrosch, Jan.
  17. rákovica, f. 1) das Krebsweibchen, Mur., Jan., Pjk. (Črt.); — 2) die Krabbe, Cig. (T.), DZ.; navadna r., die gemeine Krabbe (portunus maenas), velika r. (cancer pagurus), Erj. (Ž.); — 3) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
  18. rákovka, f. 1) das Krebsweibchen, Cig., Jan., M., Dol.; — 2) = hrmestelj, C.
  19. rákovnik, m. der Krebsbach, V.-Cig.
  20. rakūn, m. der Waschbär oder Rakuhn (procyon lotor), Erj. (Ž.).
  21. rȃł, -ı̑, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk- Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk- Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.- Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  22. rȃlica, f. 1) die Pflughandhabe, Z.; — 2) eine Art Stickerei an dem Ärmelrande, BlKr.- Let.
  23. ráliti, -im, vb. impf. 1) = orati, Z.; — 2) s koncem, s svilo delati po obleki barvne črte: šivilja rali, BlKr.; durchsteppen, Dol.- Cig., BlKr.- M.
  24. rȃłnik, m. das Pflugeisen, Guts.; = črtalo, Z.
  25. rálọ, n. 1) der Halbpflug, ein kleiner Pflug ohne Räder, Mur., Kor.- Cig., die "Arl", Jarn., Mik.; — 2) das Pflugscharbein ( anat.), Cig. (T.), Erj. (Som.).
  26. rȃn, rána, adj. früh, frühzeitig; rano solnce, die Frühsonne; rana ura, zlata ura, die Morgenstunde hat Gold im Munde; za ranega jutra, am frühen Morgen, Cig.; — rana setev, die Frühsaat; rano sadje; — za rana (zarana), frühmorgens, Cig., Jan., Mik., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.); rano, früh, frühmorgens; dobro rano! = dobro jutro! vzhŠt.
  27. rána, f. die Wunde; rano celiti, eine Wunde heilen; rana se celi, die Wunde heilt; — za pet ran božjih! = um Gottes willen; za pet krvavih ran! Cig.
  28. rȃnar, -rja, m. = ranocelnik, Cig., Navr. (Let.), Cv.
  29. ránast, adj. mit Wunden bedeckt, C.
  30. rānca, f. nekak čolnič, ob Dravi- C.; — prim. kor.-nem. ranze, die Schaukel (?).
  31. ránčič, m. 1) zgodnji bežol (fižol), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) droben oreh, ki zori izmej vseh prvi, Solkan- Erj. (Torb.).
  32. ránčoha, f. der Halbstiefel, Mur., Kr.- Valj. (Rad); — iz nem. Randschuh (?), Valj. (Rad).
  33. randíga, f. der Streithandel, Guts.; — prim. nem. Randal, Štrek. (Arch.).
  34. ránfol, m. = ranfolica: beli in rdeči r., Št.- C., (ranful) Trumm.
  35. ranfolíca, f. neka vinska trta, Št.- C.; rother Heunisch, Trumm.
  36. ranfolína, f. neka vinska trta: der Kölner, der Veltliner, Št.- C.; der "Ranfler", Trumm.
  37. rángar, -arja, m. der Reiher, Cig., Jan.; sivi r., der graue Reiher (ardea cinerea), Frey. (F.); — prim. ragar; iz nem. Reiher.
  38. rángarčək, -čka, m. dem. rangar; mali r., der kleine Reiher (ardea minuta), beli r., der kleine Silberreiher (ardea garzetta), Frey. (F.).
  39. 1. ránica, f. neka zgodaj zrela češpa, črešnja, hruška, GBrda- Erj. (Torb.), Tolm.; — neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
  40. 2. ránica, f. 1) dem. rana; eine kleine Wunde; — 2) raníca, der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig.
  41. ranı̑telj, m. der Verwunder, kajk.- Valj. (Rad).
  42. rániti, rȃnim, vb. pf. verwunden.
  43. rȃnjak, m. der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig., Jan., Vrt.; — tudi: die Zahnwurz (dentaria), (ranják), M., ("rajnek") Medv. (Rok.).
  44. rȃnje, n. z ranja, frühmorgens, ogr.- Mik.
  45. ránjen, adj. ranjeno pero, ein Wundkraut, ( nam. ranən) Lašče- Levst. (Rok.).
  46. rȃnjenəc, -nca, m. der Verwundete, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  47. rȃnjenik, m. 1) der Verwundete, Cig., Jan., Trub.- Mik.; — 2) der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig., Medv. (Rok.); ( hs.).
  48. ránjevəc, -vca, m. das Kreuzkraut (senecio nemorensis), v Trnovskem gozdu- Erj. (Torb.).
  49. ranocẹ̑łəc, -łca, m. der Wundarzt, der Chirurg, Jan., Slom., DZ., Levst. (Zb. sp.).
  50. ranocẹ̑łnik, m. = ranocelec, Guts.- Cig., Mur., Jan., nk.
  51. ranocẹ̑łski, adj. wundärztlich, Mur., Cig., Jan., DZ.
  52. ranorẹ̑zəc, -zca, m. der Operateur, Jan. (H.).
  53. rȃnta, f. ein langes Querholz: die Querstange am Zaune; rante, das Gestänge, das Geländer; die Harpfenlatte, Mur., C.; — (o dolgem človeku), Cig., M.; — prim. bav. rante, Stange, Mik. (Et.).
  54. rántaha, f. = velika ruha, die Plache; r. se razgrinja po tleh; z njo se pokrivajo kolibe ob semnjih; — iz nem. Randtuch, Mik. (Et.).
  55. rȃntast, adj. = ranti podoben, stangenförmig, Cig., Jan.
  56. rȃntež, m. = jako dolg človek (eine Hopfenstange), Cig.
  57. rantíšče, n. = ratišče, der Sensenstiel, Danj.- Mik.
  58. rápa, f., nam. vrapa, C., Z.
  59. rápav, adj., nam. vrapav; runzelig: rapave roke, SlN.; = puhel: rapava repa, redkva, vzhŠt.; — = klavrn, Gor.
  60. rapína, f. eine rauhe Stelle des Erdbodens, ogr.- C.; — nam. vrap-.
  61. rapı̑nje, n. die rauhe Erdkruste, ogr.- C.; — nam. vrap-.
  62. rapír, -rja, m. der Fechtdegen, das Rapier, Cig., Jan.
  63. rȃplja, f. eine kleine Traube, ein Stückchen von einer Traube, Štrek.; — prim. rapulja 2).
  64. rapúlja, f. 1) die Trespe (bromus), Cig., Nov.; — 2) = paberek na trti, Z.; — prim. rep.
  65. rapuljáti, -ȃm, vb. impf. = paberkovati, C., Z.; — prim. repkati.
  66. rárog, m. der Heuschreckenkrebs (palinurus vulgaris), Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.), Trst. (Let.); — hs.
  67. rárožica, f. = rarog, Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.).
  68. rȃs, m. härener Zeug, Cig.; — grobes Haustuch aus Schafwolle, vzhŠt.; žensko volneno krilo domačega dela, Bolc- Erj. (Torb.), Zilj.- SlN.; — = raš: ras je iz lanenih in volnenih niti stkano domače blago, DSv.; — prim. aras, raš.
  69. rȃska, f. = žensko volneno krilo domačega dela, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. ras.
  70. ráskav, adj. rauh, Dol.- Erj. (Torb.); — nam. vraskav.
  71. rȃslək, -sləka, (-səłka), m. das Wachsthum, Trub. (Psal.).
  72. rȃsovnik, m. ein härenes Kleid, Mik., Z.; ( coll.) vsi se v rasovnik oblečejo, Ravn.
  73. rȃst, -ı̑, f. 1) das Wachsen, das Wachsthum, die Vegetation; — 2) der Wuchs; človek lepe rasti; — 3) živa r., die Thierpflanze, Cig.; — 4) der Jahresring, Z., Svet. (Rok.), Notr.; — 5) ein scheinbarer Bruch im Glase, V.-Cig.; — 6) pl. rasti, männliche Zeugungstheile, Cig.
  74. rȃst, m. = rast f. 1) das Wachsthum: r. vaše vere, Jap. (Sv. p.); — 2) der Wuchs, die Gestalt, (lepega) rastu, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); — 3) po rastu klati les, das Holz nach der Mitte spalten, Cig.
  75. rȃstba, f. das Wachsthum, C.
  76. rástən, -tna, adj. 1) üppig wachsend, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Gor.; — 2) das Wachsthum fördernd: jvzhŠt.
  77. rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; ( nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — ( praes. rasem, Gor.).
  78. rastíka, f. das Gewächs, die Pflanze, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Zweig, Danj.- M.; — jezik (die Sprache) se je razcepil na dve rastiki, Navr. (Kop. sp.).
  79. rastílọ, n. 1) das Wachsthum, das Wachsen, Jan.; — kupiti drevo na rastilu, den noch nicht gefällten Baum kaufen, Dol.- Cig., BlKr.- Mik.; — 2) das Befruchtungsorgan, Jan.
  80. rástiti, -im, vb. impf. betreten, befruchten (o kuretini in ptičih sploh), Cig., Jan., Štrek., Kras- Erj. (Torb.); petelin kuro rasti, Rož.- Mik.; jajca niso raščena, Erj. (Torb.); — r. se, sich begatten, balzen (o ptičih), Cig., Jan., Kras- Erj., Kor.- Z.
  81. rȃstje, n. 1) das Wachsthum: debelca so v najlepšem rastju, Jarn. (Sadj.); — 2) das Gewächs, die Pflanze, Cig., Jan., DZ.; — coll. die Vegetabilien, das Pflanzenreich, Cig., Jan.
  82. rastlı̑nar, -rja, m. der Pflanzensammler, Cig.; — der Pflanzenforscher, Cig.
  83. rastlináriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit Pflanzen (mit der Botanik) abgeben, Cig., Jan.
  84. rastlínica, f. dem. rastlina; das Pflänzchen.
  85. rastlinják, m. das Gewächshaus, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.
  86. rastlı̑nje, n. coll. die Gewächse, die Pflanzen, die Flora, Mur., Cig., Jan., Jes., nk.
  87. rastlinojẹ̑dəc, -dca, m. der Pflanzenesser, Cig., Jan.
  88. rastlinopìs, -písa, m. die Pflanzenbeschreibung, Jan.
  89. rastlinopı̑səc, -sca, m. der Pflanzenbeschreiber, Cig., Jan.
  90. rastlinoslǫ̑vəc, -vca, m. der Pflanzenforscher, der Botaniker, Jan.
  91. rastlinoznȃnəc, -nca, m. der Pflanzenkenner, der Botaniker, Cig., Jan., Cig. (T.).
  92. rȃstvọ, n. das Wachsthum, Cig., Pirc.
  93. rȃš, m. der Rasch, eine Art Zeug, gew. aus Wolle und Flachs gemischt; — ein grober, aus diesem Stoffe gemachter Frauenkittel, Polj.; po zimi nam rabi kak star raš (v obleko), LjZv.; — prim. ras, aras in nem. Rasch.
  94. rȃšar, -rja, m. = kdor raš izdeluje, Cig.
  95. rȃšč, -ı̑, f. = rast, das Wachsthum, Nov.; — das üppig Wachsende: trebiti kako pregosto rašč, n. pr. koruzo, gozd, Erj. (Torb.).
  96. rȃšč, m. = rašč f., GBrda.
  97. rȃšč, rášča, adj. im Wachsen begriffen, C.; — üppig wachsend, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Goriš.; ti orehi so rašči, Gor.
  98. rášča, f. das Wachsthum, der Wuchs, Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.; drevesna r., Jarn. (Sadj.); daješ raščo kalu, Ravn.; naj pogleda nje (trte) deblo in raščo, Vrtov. (Vin.); oni škrope, Ti pa raščo deliš, Burg.
  99. ráščav, adj. üppig wachsend, Jan.; raščav otrok, Kor.- Cig.; raščavo drevo, Glas.; r. kakor hmelj, Jan. (Slovn.).
  100. ráščiti, -im, vb. impf. = rastiti; betreten, befruchten; r. se, sich begatten (o perutnini), Jan., Mik., Št.

   57.848 57.948 58.048 58.148 58.248 58.348 58.448 58.548 58.648 58.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA