m (58.248-58.347)

58248. račȗnstvọ, n. das Rechnungswesen, Cig., Jan., DZ.; das Rechnungsfach, Cig., Jan.; — die Rechenkunst, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
58249. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
58250. ràd, adv. = dosti, Rez.- C.; — prim. rat.
58251. radìč, -íča, m. die Wegwarte (cichorium intybus), C.; — prim. it. radicchio.
58252. rādij, m. polumer, der Radius.
58253. radikāl, m. korenika, das Radical ( chem.), Cig. (T.); — die Radicalgröße ( math.), Cig. (T.).
58254. radikāləc, -lca, m. der Radicale, Jan., nk.
58255. radikānd, m. der Radicand ( math.), Cig. (T.).
58256. radı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) (o)strgati, radieren, Cig.
58257. radodȃvəc, -vca, m. der Freigebige: če bo radodavec, bo vse razdal, Jsvkr.
58258. radodẹ́łnost, f. die Arbeitsamkeit, Vod. (Izb. sp.); — die Geschäftigkeit, Cig.
58259. radoglę́dnost, f. die Schaulust, Jan., nk.; prišli smo iz same radovednosti in radoglednosti, LjZv.
58260. radoslúšən, -šna, adj. folgsam, Jan.
58261. radoslúšnost, f. die Folgsamkeit, Jan.
58262. radọ̑st, f. die Freude, die Fröhlichkeit, die Wonne, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.; — navadneje: rádost, Valj. (Rad).
58263. radọ̑stən, -tna, adj. Wonne-, fröhlich, freudig, Mur., Cig., Jan., nk.; — nav. rádosten.
58264. radostljìv, -íva, adj. erfreulich, Mur.; freudenvoll: r. sijaj, SlN.
58265. radostljívost, f. die Erfreulichkeit, Mur.
58266. radovȃnje, n. 1) das Frohlocken, die Fröhlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Unterhaltung, C.; — 2) das Liebkosen, das Schmeicheln, Cig.; z radovanjem kaj dobiti, etwas erschmeicheln, Dict.; mati vardeva svoje dete z radovanjem, Jap. (Sv. p.).
58267. radováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) r. se, sich freuen, frohlocken, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; r. se čemu, sich einer Sache freuen, Met.; r. se komu, sich über jemanden freuen, kajk.- Valj. (Rad); r. se nad kom (čim), Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — sich unterhalten, Cig., Jan., Kanalska dol.- Jarn. (Rok.); — 2) schmeicheln, liebkosen, Dict., Cig.; r. se komu, okoli koga: pes se raduje gospodarju, okoli gospodarja, Cig.
58268. radovȃvəc, -vca, m. 1) der Frohlocker, Mur.; — 2) der Liebkoser, der Schmeichler, Cig.
58269. radovẹ́dčən, -čna, adj. = radoveden, Mur., Cig.
58270. radovẹ́dən, -dna, adj. neugierig, Cig., Jan., M., nk.; — wissbegierig, Mur., Jan., ogr.- M.
58271. radovẹ̑dnež, m. der Neugierige, Cig., C., nk.
58272. radovẹ́dnost, f. die Neugierde, Cig., Jan., nk.; r. ga lomi, grudi, die Neugierde plagt ihn, Jan.
58273. radovǫ̑ljəc, -ljca, m. der Freiwillige, der Volontär, Guts.- Cig.
58274. radovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) freiwillig, Mur., Cig., Jan.; radovoljno uboštvo, Schönl.; radovoljno bežati od česa, Kast.; čebele bodo radovoljno svoj panj zapustile, Gol.; radovoljna dražba, freiwillige Feilbietung, Levst. (Nauk); — 2) bereitwillig, Cig., Jan.
58275. radovǫ̑ljnik, m. der Freiwillige, Mur., SlN.; Mi srčni radovoljniki Jih č'mo nazaj podret', Vod. (Pes.); enoletni radovoljniki, die Einjährig-Freiwilligen, Levst. (Nauk).
58276. radovǫ́ljnost, f. 1) die Freiwilligkeit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Bereitwilligkeit, Cig., Jan.
58277. rag, m. der Eiszapfen, Jarn.; (raga, f., Pohl.); — dvomna beseda.
58278. rágar, -rja, m. = rangar, Gor.- Cig., Frey. (F.).
58279. rȃgəlščak, m. = rajičnica, vzhŠt.
58280. rȃgla, f. = prekla, dobro debela in dolga palica, Bolško, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. bav. rahen, eine Art Stange, Levst. (Rok.).
58281. rȃglica, f. dem. ragla; die Stange, Mur., C.; Tudi raglico mi sklesti, Danj. (Posv. p.).
58282. rȃglja, f. 1) die Ratsche, die Rassel, Cig., Gor.; raglja pri fari je k večernicam odragljala, Erj. (Izb. sp.); — das Klapperwerk (ptičje strašilo), C.; — 2) eine Person, die gerne schwatzt, der Gackelhans, die Gackelliese, Cig.
58283. ragljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = regljati, quaken, Mur., Cig., Jan., Gor.; — 2) mit der Ratsche ratschen, Gor.; — 3) schwatzen, plappern; babe vedno ragljajo, Gor.
58284. ragotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = ragljati 1), Mur.
58285. ragúša, f. der Lärm, C.
58286. ragúšati, -am, vb. impf. lärmen, Z.
58287. ráh, adj. = rahel, Guts.- Cig., Mur., vzhŠt., ogr.- C.; r. kruh, Mur.; Nisem nikdar plah, Nisem v srcu rah, Npes.- Trst. ( Glas.); raho stopati, hoditi, Mur.; — na rahi = rahlo, ogr.- C.
58288. ráha, f. die Stange, Št.- Valj. (Rad); — prim. nem. Rahe.
58289. ráhək, -hka, adj. abgeschmackt, fad, Cig.; tudi: rahȃk, Cig.
58290. ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
58291. ráhlica, f. 1) lockere Erde, Cig., Jan., M.; — 2) der Wollkamm, Mur., V.-Cig.
58292. rahlíti, * -ı̑m, vb. impf. lockern, Cig., Jan.
58293. rahljáti, -ȃm, vb. impf. locker machen, auflockern; prst r.; volno r., Cig.; slamo, posteljo r. (aufschütteln).
58294. rahnica, f. die Rahe, Jan.; — prim. češ. ráhno.
58295. rahǫ́vš, m. der Lärm, Notr.
58296. rahtàn, -ána, m. der grüne Frosch, C.
58297. ráhtati, -am, vb. impf. laut gackern: kokoš rahta, Jan., Lašče- Levst. (Rok.).
58298. 1. ràj, rája, m. das Paradies; sveti raj, der Himmel.
58299. 2. rȃj, m. = ples, der Tanz, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; imajo njegovo ime hvaliti v rajih, Dalm.; visoki r., der Gailthaler Nationaltanz; Stoje tri lipe zelene: Pod prvo konj'če stavijo, Na raj se brhk' oblačijo, Pod drugo raj predavajo, Pod tretjo krogle rajajo, Npes.-K.; — prim. srvn. reie, der Reigen, Mik. (Et.).
58300. rája, f. dünne Holzstange, SlGor.- C.; — prim. raha.
58301. rájanje, n. das Tanzen; prim. 2. rajati.
58302. 1. rȃjati, -am, vb. impf. ad roditi; gebären, Brkini- Erj. (Torb.); hervorbringen, Jan., C.; — r. se, im Entstehen begriffen sein: raja se ustavni red, SlN.
58303. 2. rájati, -am, vb. impf. = plesati, tanzen, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; — den Reigen aufführen: otroci rajajo, Dol.; — sich belustigen, sich unterhalten, Z., Ljubljanska ok.
58304. rájavəc, -vca, m. = plesavec, Mur., Valj. (Rad), Npes.- Kres.
58305. rájavka, f. die Tänzerin, Mur., Kr.- Valj. (Rad).
58306. rȃjbati, -am, vb. impf. = z rajbo klatiti: orehe r., Gor.
58307. rȃjčək, -čka, m. neka goba: der Fingerschwamm, der Nagelschwamm, C., Z.
58308. rȃjda, f. 1) die Krümmung: cesta je v rajde delana, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Reihe; rajda ptičev, ein Zug von Vögeln; rajda gora, eine Kette von Bergen, Cig., Jan.; r. skal, eine Felsenkette, Cig.; = r. skalovja, Ravn.- M.; — der Streifen: Gorjanke, gorjanke, 'Majo rajdaste janke, 'Majo rajde drobne, Npes.- Kres; — prim. rida.
58309. rȃjdast, adj. gestreift; prim. rajda.
58310. rȃjdati, -am, vb. impf. wenden, drehen, lenken: voz r., einen (mit einem langen Stamm beladenen) Wagen mit einer hinten angebrachten Stange lenken, Levst. (Rok.); — prim. ridati.
58311. rȃjdnik, m. der Wagennagel, der das Vordertheil des Wagens mit der Langwiede verbindet, Dol.- Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
58312. rájgar, -rja, m. = ragar, rangar: priimek petelinu ali ošabnežu, KrGora.
58313. rȃjh, m. der Anwurf, Gor.; — prim. frajh.
58314. rȃjhati, -am, vb. impf. die Mauer mit Mörtel verreiben, verputzen, vzhŠt.- C., Štrek., Notr.
58315. rájhəlj, -hlja, (-həljna), m. eine Art Brett, Z., jvzhŠt.; ( der "Reichladen", C.); — iz nem.
58316. rȃji, adj. ( compar.) = rajši.
58317. rájica, f. dem. raja; eine dünne, lange Holzstange, SlGor.- C.; der Stecken (für Fisolen, Erbsen), die Querstange im Strohdach, C., vzhŠt.; — rajíca, Mur.
58318. rȃjič, m. dem. 2. raj; das Tänzchen, Mur.
58319. rájičnica, f. nekak fižol, vzhŠt.- C.; — prim. rajica.
58320. rájičnjak, m. = rajičnica, vzhŠt.- C.
58321. rajíšče, n. = plesišče, der Tanzboden, Mur., Jan.
58322. rájkəlj, -klja, m. = rajtelj, Cig.
58323. rȃjni, -jna, adj. verstorben, selig; rajni oče, rajni moj brat.
58324. rȃjnica, f. die verstorbene —: rajnica mati, sestra, die verstorbene Mutter, Schwester, Erj. (Torb.).
58325. rȃjnik, m. der verstorbene —: rajnik brat, der verstorbene Bruder, Erj. (Torb.), Štrek.; gospod Primož Truber rajnik, Predgovor k Trub. (Post.); (sklanja se dalje v narodnem govoru kakor adj.: rajn(i)kega, rajn(i)cega itd., in tudi adj. rajnki, -a, se rabi).
58326. rájniš, m. = goldinar, Gulden; — iz nem. rheinisch.
58327. rájnišar, m. der Springhengst, Jan.
58328. rȃjski, adj. paradiesisch, himmlisch.
58329. rȃjši, adj. compar. ad rad; lieber.
58330. rȃjšpa, f. 1) das spitz zugeschnittene Fassreifende, C.; — 2) das Schusterdrahtende mit der Borste, C.
58331. rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? Celovška ok.; gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.- Kres; — prim. bav. raiten.
58332. rájtavəc, -vca, m. der Rechner, Cig.
58333. rájtəlj, -tlja, (-təljna), m. der Reitel, Cig., Valj. (Rad), Kr.; — iz nem.
58334. rajtljáti, -ȃm, vb. impf. mit dem "Reitel" befestigen, C., Z.
58335. rȃjž, m. = riž, der Reis (oryza sativa).
58336. rájžəlj, -žlja, m. = palica, na katero se obeša meso, da se povodi, Cig., Kr.- Valj. (Rad).
58337. rȃjževəc, -vca, m. der Reisbrantwein, der Arrack, Cig.
58338. rȃjžljəc, -žljəca, (-žəljca), m. das Gekröse (von Kälbern), Z.
58339. ràk, ráka, m. 1) der Krebs; rdeč kakor kuhan rak; pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost! = schau, dass du weiter kommst! geh zum Henker! iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; raka v vodo vreči, = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; raka jezditi = langsam gehen, C.; ni v vsaki luknji raka = man findet nicht überall sein Glück, Z.; — 2) der Krebs (eine Krankheit); r. na človeškem telesu; — r. na drevju, Vrtov.- M.; = rjave, črne hraste po deblu ali po vejah, (v)rapave bunke ali trohljive jamice, Pirc.
58340. ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
58341. rȃkar, -rja, m. 1) der Krebsfänger, der Krebshändler; — 2) der Krebsesser, Cig.
58342. rakáriti, -ȃrim, vb. impf. mit dem Krebsfang oder dem Krebshandel sich beschäftigen, LjZv.
58343. rákast, adj. 1) krebsartig, Cig.; — 2) krebskrank, M.
58344. rakētar, -rja, m. der Raketenmacher, Cig., Jan.
58345. rakı̑ta, f. eine Art Bachweide, Mur., Cig., Jan., Mik.; die graue Bachweide (salix incana), Tuš. (B.), Dol., vzhŠt.
58346. rakı̑tje, n. coll. = rakita, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.
58347. rakı̑tnik, m. kraj, kjer rakite rasto, Cig.

   57.748 57.848 57.948 58.048 58.148 58.248 58.348 58.448 58.548 58.648  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani