m (58.148-58.247)

58148. putȃn, m. der Geflügelkropf, Guts., vzhŠt.- C., BlKr., Dalm.
58149. putȃnčək, -čka, m. dem. putan, BlKr.
58150. pútast, adj. 1) kröpfig, mit großem Kropf (vom Geflügel), C.; — 2) mit großem Bauch, C.; — 3) mit einem Hodenbruch behaftet, C.
58151. pútav, adj. 1) mit großem Kropf: putavo pišče, vzhŠt.- C.; — 2) mit einem Hodenbruch behaftet, Jan., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), vzhŠt.; — 3) unreif (von Thieren), C., KrGora.
58152. pútavəc, -vca, m. 1) der einen Leibschaden hat, C., vzhŠt.; — 2) der Stier, Ščav.- Trst. (Let.); — 3) ein unreifes Wesen, der Gelbschnabel, C.; — 4) das kleine Löwenmaul (antirrhinum orontium), (-ovec) Josch.
58153. pȗtəc, -tca, m. das Taschenmesser, C.
58154. pútər, -tra, m. = surovo maslo, die Butter; — po nem.
58155. pȗtfala, f. der Klatschmohn (papaver rhoeas), Savinska dol.
58156. pútica, f. dem. puta; bela p., das Alpen-Schneehuhn (tetrao lagopus), Frey. (F.).
58157. pútika, f. die Gicht; — prim. potogrom.
58158. pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.
58159. 1. pȗtka, f. dem. puta 1); = putica, Cig., Jan., C.; — povodna putka, das Rohrhuhn, Ljub.
58160. pȗtla, f. der Mühlbeutel, Guts.; — prim. stvn. pûtil, Beutel, Štrek. (Arch.).
58161. pȗtprnica, f. = prepelica, die Wachtel, Mur.- Cig.
58162. pȗtra, f. 1) ein enghalsiger irdener Krug ( bes. für Essig), Danj. (Posv. p.), vzhŠt., ogr.- C.; — 2) die Zwergin, C.; — prim. putrh.
58163. pȗtrh, m. das Handfässchen; — prim. srvn. puterich, Mik. (Et.).
58164. pȗtrica, f. 1) dem. putra 1), C.; — 2) das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
58165. pȗtrih, m. = putrh, Jan., Št.
58166. pȗtrnica, f. = maslenka, die Butterbirne, Cig., Kr.; — po nem.
58167. pȗvati, -am, vb. impf. = staviti, bauen, Kor., Št.; — prim. srvn. bûwen, bauen, Štrek. (Arch.).
58168. puzę̑r, f. die Blase: žolčna puzer, die Gallenblase, Mik. (Et.).
58169. púža, f. 1) das Mädchen, Cig., Št.- Valj. (Rad), Poh.- Trst. (Let.); — 2) die Puppe, Cig., Jan.; — prim. lat. pusa, Mädchen.
58170. púže, -eta, m. der Knabe, C.
58171. púžica, f. = mešiček, C.; — prim. pužina.
58172. pužína, f. das Kerngehäuse von Äpfeln und Birnen, Polj.; — prim. bužina.
58173. pužináti, -ȃm, vb. impf. = pužine odstranjevati, Polj.
58174. púžiti, -im, vb. impf. peške zametati, kadar se jẹ́ koščeno sadje, Vrhnika- Štrek. (LjZv.); prim. pužina, bužina.
58175. 1. rába, f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.
58176. 2. rába, f. der Sumpfschachtelhalm (equisetum palustre), Kras- Erj. (Torb.); — ( die Quecke, Vrtov. [Vin.]).
58177. rabārbara, f. die Rhabarber (rheum palmatum), Cig., Jan., C.
58178. rabāt, m. popustek, der Rabatt, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
58179. rábəlj, -blja, (-bəljna), m. der Scharfrichter, der Henker; — prim. rablin.
58180. rábəljstvọ, n. das Scharfrichteramt, Cig.
58181. rábəljščina, f. das Henkergeld, Mur.- Cig.
58182. rabīnəc, -nca, m. judovski duhovnik, der Rabbiner, Jan., nk.
58183. rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.- M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.- Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
58184. ráblin, m. = rabelj, Meg.; on bo sam svoj rablin, Kast.- Valj. (Rad).
58185. rabljáti, -ȃm, vb. impf. herumschlagen: okoli sebe r., Dol.
58186. 1. rabník, m. der Benützer, DZ.; der Gebrauchsberechtigte, DZ.
58187. 2. rȃbnik, m. 1) neka vrsta krompirja, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka trava, Ip.- Erj. (Torb.).
58188. rábnost, f. die Verwendbarkeit, die Brauchbarkeit, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); ljudska učilnica vzidava prvi kamen človekovi rabnosti, Naprej- Jan. (Slovn.).
58189. rabočàn, -ána, m. = tlačan, Mur.
58190. rabokùp, -kúpa, m. die Pachtung (conductio), Cig., nk.
58191. rabokȗpəc, -pca, m. der Bestandnehmer, Cig., DZ.
58192. rabokȗpnik, m. = rabokupec, Cig., DZ.
58193. raboprodȃvəc, -vca, m. der Bestandgeber, Cig., DZ.
58194. rábot, f. = rabota, Mur.
58195. rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.- C.; — die Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.
58196. rabọ̑tar, -rja, m. der Frohnarbeiter, Cig.
58197. rabọ̑tati, -am, vb. impf. Frohndienste thun (roboten), Cig., Jan., M., Notr.; (rabotáti), Jarn.; Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde) verrichten, Štrek.; — arbeiten, M.
58198. rabọ̑tən, -tna, adj. 1) Frohn-, Cig., Jan.; — trudna ino rabotna reč je, es ist ein mühsam Ding, Krelj; — 2) frohnpflichtig, Jan.; — 3) mechanisch, gedankenlos, Cig., Jan., C.
58199. rabotíti, -ím, vb. impf. = rabotati, Mur.
58200. rabotníca, f. die Frohnarbeiterin, Mur.
58201. rabotník, m. der Frohnarbeiter, Mur., Cig., Jan.
58202. rabọ́tovina, f. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), Postojna- Erj. (Torb.).
58203. rabozę̑ł, -li, f. neki plevel (morda = 2. raba), Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
58204. rabozę̑ł, -la, m. der Honigklee (melilotus officinalis), Zemon pri Notr. Bistrici- Erj. (Torb.).
58205. rabȗd, f. grobes Gras, schlechtes Viehfutter, Št.- C.; — eine Art Schilfgewächs, SlGor.- C.; — das Gestrüpp, C.; — prim. robuda.
58206. rabúda, f. = rabud, das Gestrüpp, C.; — das Anschwemmicht, Z.
58207. rabȗka, f. das Getümmel, der Lärm, der Auflauf, Mur., Cig., Jan., C., nk.
58208. raburáč, m. der Nachleser, Sv. Peter pri Mariboru- Kres.
58209. rabúranje, n. = paberkovanje, Mur.
58210. rabúrati, -am, vb. impf. = paberkovati, Nachlese halten, Mur., Mariborska ok.- Kres.
58211. rabȗrəc, -rca, m. = paberkovavec, C.
58212. rabúriti, -ȗrim, vb. impf. patscheln: po vodi r., C.
58213. rabúš, m. die Hauhechel (ononis spinosa), SlGor.- Erj. (Torb.); (raboš, C.).
58214. rabútati, -am, vb. impf. = klatiti: sadje r., Kr.
58215. ráca, f. 1) die Ente; — raca na vodi! potz tausend! — race pasti, auf beiden Seiten hinken, Guts.- Cig.; — divja r., die Wildente; — 2) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
58216. racák, m. der Enterich, Mur., Valj. (Rad).
58217. racáti, -ȃm, vb. impf. = kakor raca hoditi, watscheln, V.-Cig., Jan., Šol.; otrok raca, Dol.
58218. racijonālən, -lna, adj. umen, rationell, Cig. (T.), nk.
58219. rȃč, m. kraljevski r. (placetum regium), Cig. (T.), Nov.- C.
58220. rȃčar, -rja, m. der Rohrgeier, Levst. (Nauk); die Rohrweihe (circus [falco] rufus), Frey. (F.).
58221. rȃčəc, -čca, m. = raček, Valj. (Rad).
58222. rȃčək, -čka, m. dem. rak, Valj. (Rad).
58223. 1. ráčica, f. dem. raca; das Entchen.
58224. račìč, -íča, m. dem. rak; 1) das Krebschen; — 2) die Garneele (palaemon squilla), Jan., Erj. (Z.).
58225. račílọ, n. die Krebsreuse, Mur., Cig., Jan.; = sak za račjo lov, vzhŠt.
58226. račı̑telj, m. der Gönner, LjZv.
58227. 1. ráčiti, rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj- M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
58228. 2. ráčiti, -im, vb. impf. = rake loviti, Z.
58229. rȃčjak, m. 1) der Entenkoth, Cig., Jan.; — 2) račják, der Entenstall, Cig., Jan.
58230. 1. rȃčji, adj. Enten-; račje meso.
58231. 2. rȃčji, adj. Krebsen-; račja kuga; račja lov, Jurč., Erj. (Izb. sp.); otroci imajo račje želodce, Dol.
58232. račljìv, -íva, adj. lieb, angenehm, wünschenswert, vzhŠt.- C.
58233. rȃčnik, m. 1) der Entenstall, Cig.; — 2) = racman, Guts.
58234. račȗn, m. die Rechnung; r. delati; v r. vzeti, dejati; na r. plačati, auf Abschlag zahlen; na moj, tvoj, svoj r.; osnovni r., die Grundoperation, Cig. (T.), Cel. (Ar.); poprečni r., die Durchschnittsrechnung, Cel. (Ar.); zmesni r., die Vermischungsrechnung, Cel. (Ar.); brez računa, überaus viel: dolgov brez računa, jvzhŠt.; — prim. it. razione.
58235. račúnanje, n. das Rechnen; r. iz glave, das Kopfrechnen, Cig. (T.); = r. na pamet, Cel. (Ar.); = izustno r., Cig. (T.); r. s pismeni, die Buchstabenrechnung, Cig. (T.).
58236. račȗnar, -rja, m. der Rechner, Mur., Cig., Jan.; umetni r., der Rechenkünstler, Erj. (Izb. sp.); — der Rechnungsführer, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ.
58237. računáriti, -ȃrim, vb. impf. Rechnungen machen: r. s čiričarami in rogovilami, Erj. (Izb. sp.).
58238. račúnati, -am, vb. impf. = računiti.
58239. račúnavəc, -vca, m. der Rechner, Cig.
58240. račȗnək, -nka, m. dem. račun; — das Conto, DZ.
58241. račúniti, -ȗnim, vb. impf. rechnen.
58242. računodȃvəc, -vca, m. der Rechnungsleger, Cig., Jan., DZ.
58243. računopreglę̑dnik, m. der Rechnungsrevisor, DZ.
58244. računoslǫ̑vje, n. = matematika, Jan.
58245. računovǫ̑dəc, -dca, m. der Rechnungsführer, Levst. (Pril.).
58246. računovǫ́dja, m. = računovodec, Jan., nk.
58247. računovǫ̑dnik, m. = računovodec, Cig.

   57.648 57.748 57.848 57.948 58.048 58.148 58.248 58.348 58.448 58.548  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani