Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (58.048-58.147)

  1. pupę̑nčine, f. pl. der Nesselausschlag, Cig., Jan.; ( nam. pop-?).
  2. pȗpež, m. der Trinker (šaljiva beseda): vsak človek je papež in pupež, Lašče- Levst. (Rok.).
  3. pȗpkati, -am, vb. impf. = pupati, Lašče- Levst. (Rok.).
  4. purȃn, m. der Truthahn oder Indian (meleagris gallopavo).
  5. purȃnčək, -čka, m. dem. puranek.
  6. purȃnək, -nka, m. dem. puran, Valj. (Rad).
  7. purè, -ę́ta, n. das Truthuhn, Mik.
  8. purečják, m. die Schafgarbe (achillea), C.
  9. pȗrək, -rka, m. 1) das Truthuhn, Valj. (Rad); — 2) der Fichten- o. Tannenzapfen, Jan., Trst. ( Vest.).
  10. púrga, f. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  11. pȗrica, f. dem. pura; eine junge Truthenne.
  12. purìč, -íča, m. junger Truthahn, Cig., C., M.
  13. purīst, m. jezikotrebec, der Purist.
  14. puritȃn, m. = puritanec, Cig., Jan.
  15. puritȃnəc, -nca, m. der Puritaner, Cig., Jan.; (puritanci so neka stranka angleških protestantov).
  16. púriti se, -im se, vb. impf. die Nase hängen lassen, C.; — prim. pura.
  17. pȗrji, adj. Truthühner-; purje meso, purja peresa; — purje pike, Sommersprossen, Ščav.
  18. pȗrkati, -kam, -čem, vb. impf. girren: golob purka, C.
  19. pȗrpala, f. = purpela, Ravn.- M., Zv.
  20. pȗrpelica, f. der Klatschmohn, die Klatschrose (papaver rhoeas), Mur., Tuš. (R.); rdeča p., Zv.; 'Ma lice rdeče, Ko purpelica, Npes.-Schein.
  21. pȗrpelič, m. = purpelica, Jan.
  22. pȗst, m. die Fastnacht, der Fasching; pred pustom, in der Faschingszeit; tudi: o pustu.
  23. pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).
  24. pūsta, f. die Pußte ( geogr.), Cig. (T.); — iz madž.
  25. pustȃra, f. die Wildnis, Jan.; die Wüste, Mik.
  26. pȗstən, -stna, adj. Fastnachts-, Faschings-: pustni vtorek, pustne šeme, pustne zabave.
  27. pȗstež, m. = pust človek, ein langweiliger Mensch, ein trockener Patron.
  28. pustína, f. 1) unangebautes Land, das Heideland, Cig., Jan., Levst. (Rok.); — die Steppe, Jes.; — die Einöde, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) panj brez matice, Svet. (Rok.), Levst. (Beč.); — 3) = pust človek: o ti pustina ti! Jurč.
  29. pustı̑nəc, -nca, m. = pustinjak, C.
  30. pustínja, f. die Einöde, die Wüstenei, die Wüste, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Mik., Jes.
  31. pustinják, m. der Eremit, Alas., Cig., SlN.
  32. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
  33. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
  34. pȗstnik, m. 1) der Faschingsnarr, Jan., M.; — 2) = februar, Jan. (H.); (= sušec, Vrt.).
  35. pustnják, m. der Faschingsnarr, Z.
  36. pustóba, f. 1) die Öde, Dict., C., Jurč.; razsrdili so ga v puščavi ino ga razdražili v pustobi, Trub.; hočem potoke v pustobi dati, Dalm.; — 2) ein abgeschmackter, fader Mensch, Jan.
  37. pustóbən, -bna, adj. 1) öde, Jan.; — 2) = pust (o človeku), griesgrämig, Jan.
  38. pustobíti, -ím, vb. impf. verwüsten, C.; — njivo p., den Acker schwächen, C.
  39. pustodẹ̀ł, -dẹ́la, m., nam. delopust, BlKr.- DSv.
  40. pustolòv, -lóva, m. der Abenteurer, h. t.- Cig. (T.), C., Zora.
  41. pustolǫ̑vəc, -vca, m. der Abenteurer, Nov., nk.
  42. pustolǫ̑vstvọ, n. das Trachten nach leeren Dingen: leere Schwärmerei, SlN.- C.; — abenteuerliches Beginnen: junaška slava se mu je zdela pustolovstvo in brezumje, LjZv.
  43. pustọ̑st, f. die Wüstheit; die Leerheit; die Magerkeit (des Bodens); — die Schalheit, die Fadheit.
  44. pustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. impf. verwüsten, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
  45. pustǫ̑šnik, m. der Verwüster, Jan. (H.).
  46. pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
  47. pustǫ̑tar, -rja, m. = pustotnik, Jarn.
  48. pustotíti, -ím, vb. impf. verwüsten, aböden, Cig., C.
  49. pustǫ̑tnik, m. der Bewohner eines verödeten Bauerngutes, eines öden Ortes, Jarn., Cig.
  50. pustováti, -ȗjem, vb. impf. den Fasching feiern, Mur., Cig., ZgD., Polj.
  51. pustovȃvəc, -vca, m. der Faschingsnarr, Jan.
  52. pustúh, m. = pust človek, pustež, Gor.; der Sauertopf, Cig., Ravn.- M.
  53. pustúha, f. ein sauertöpfisches Weib, Ravn.- M.
  54. 1. púša, f. 1) die Büchse: p. iz pločevine, die Blechbüchse, DZ.; — 2) = puška, Cig., Jan., C., Štrek.; Jaz imam pušo risano, Npes.-K.; da bi te puša ubila! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) železna cev v pestu, ki brani, da se ne odrgne ob podvozi, Gor.; — die Verbindungsröhre, Idrija- Frey. (Rok.); — prim. pukša.
  55. pȗšati, -am, vb. pf. = poljubiti, küssen, Trub.
  56. púšča, f. 1) ein wüstes, unbebautes Land; ein verlassenes, verödetes Bauerngut, Mur., Cig., C.; samo puščo bo našla nevesta, Gor.; pustiti v puščo, brach liegen lassen, C.; — 2) ein verlassener Bienenstock, Svet. (Rok.); — 3) die Hube, (puša) Glas., vzhŠt.
  57. puščȃj, m. das Hitzbläschen, C.; — die Beule, C.
  58. puščák, m. ein wüster Ort, ein verödeter Bauerngrund, ogr.- C.
  59. púščałən, -łna, adj. zum Aderlassen gehörig: puščalno orodje, Cig.
  60. púščałnik, m. = puščalo, Cig.
  61. púščanje, n. 1) das Lassen; prim. puščati; — 2) der Aderlass.
  62. pȗščar, -rja, m. der Besitzer eines verlassenen Gutes, Cig.
  63. puščáriti, -ȃrim, vb. impf. ein verlassenes Bauerngut bebauen, Cig.
  64. púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.- Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
  65. puščávati, -am, vb. impf. = puščati, Štrek.
  66. puščȃvčək, -čka, m. dem. puščavec; der Einsiedler, Preš.
  67. puščȃvəc, -vca, m. 1) der Einsiedler, Preš.; — 2) die Blaumerle, die Blauamsel (turdus cyanus), C.
  68. puščȃvnica, f. die Einsiedlerin, Mur., Cig., Jan.
  69. puščȃvnik, m. 1) der Einsiedler; — 2) der Einsiedlerkrebs (pagurus), Erj. (Z.).
  70. puščíca, f. 1) der Pfeil, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Lanze, Dict., Hip. (Orb.); — 3) das Epigramm, Cig., Jan.
  71. puščı̑čar, -rja, m. 1) der Pfeilmacher, Cig.; — 2) der Pfeilschütze, Cig., nk.; — 3) der Epigrammendichter, Cig., Preš.
  72. puščíčast, adj. pfeilförmig, Cig.; p. list, Tuš. (R.).
  73. pȗščnik, m. = puščavnik, Mur.
  74. puščóba, f. 1) die Öde; — die Schalheit, die Saftlosigkeit, Cig.; — die Muffigkeit, Štrek.; — wüstes Wesen, Cig.; p. duha, C.; die Fadheit, M.; — 2) eine öde, wüste Gegend, Mur., Guts.- Cig., Jan.; — 3) = pust človek, Zora, Kr.- Valj. (Rad); ti si prava puščoba! Levst. (Rok.); — 4) der Unrath, C.
  75. puščóbən, -bna, adj. öde, wüst, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; — langweilig, fade, widrig, Cig., M.
  76. pȗšək, -ška, m. = poljub, Notr.; — prim. pušniti.
  77. pȗšəljc, m. = šopek, der Blumenstrauß; — prim. bav. buschen, büschel, Levst. (Rok.).
  78. puševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pušniti; = poljubovati, küssen, C., Trub.
  79. pȗševnik, m. der Ladstock, Tolm.- Erj. (Torb.).
  80. púšica, f. dem. puša; die Büchse: p. za milodare, Cig.; die Sammelbüchse: v pušice pobirati, Levst. (Nauk); p. (za igle), die Nadelbüchse, M.; — die Radbüchse, Ravn.- Cig.; — kapica iz kovine, n. pr. pri dežnikih, palicah, Kr.; — das Verbindungsrohr, Idrija- Frey. (Rok.).
  81. púšiti, pȗšim, vb. impf. 1) rauchen: (tobak) p., Tabak rauchen, Cig., nk.; ( hs.); — 2) sich zum Schwärmen anschicken: kadar eden roj sedi, uže drugi puši, Levst. (Beč.); — 3) herausragen, hervorlugen: vidiš, kako mu pušijo v torbo nabasane reči? BlKr.
  82. pušı̑vəc, -vca, m. der Raucher, nk.
  83. pȗška, f. 1) die Flinte, das Schießgewehr, Mur., Cig., Jan., nk.; p. iglenica (na iglo), das Zündnadelgewehr, Jan. (H.); p. vetrenjača (vetrovka), die Windbüchse, Jan. (H.); ročna p., das Handgewehr, Cig.; spraviti koga pod puško, jemanden zum Militär bringen, Erj. (Izb. sp.); puška odnaša (schlägt ab), Cig.; puško zadelati, eine Büchse besprechen, dass sie versagt, Cig.; — 2) die Radbüchse, Cig.; — prim. pukša.
  84. pȗškar, -rja, m. 1) der Büchsenmacher, Cig., Jan., DZ., nk.; — 2) der Bombardierkäfer (brachinus crepitans), Erj. (Ž.).
  85. puškáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Schießgewehre fabricieren, Jan. (H.); — 2) aus Kleingewehren schießen, C.
  86. puškárnica, f. die Büchsenmacherwerkstätte, DZ.; die Gewehrfabrik, Jan.
  87. pȗškati, -am, vb. pf. = poljubiti, Notr.; — prim. pušniti.
  88. pȗškica, f. dem. puška, nk.
  89. puškonòs, -nósa, m. = puškonosec, Cig.
  90. puškonǫ̑səc, -sca, m. der Gewehrträger, der Büchsenspanner, Cig.
  91. puškovník, m. der Büchsenspanner, Jan.
  92. puškovr̀t, -vŕta, m. der Büchsenbohrer, Cig.
  93. púšniti, pȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen, Cig., Notr.; — prim. bav. bussen, Mik. (Et.).
  94. pȗšpan, m. immergrüner Buxbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.); — iz nem.
  95. pȗšpanka, f. pipa p., eine buchsbäumene Pfeife, LjZv.
  96. pȗšpanov, adj. buchsbäumen.
  97. pušpanovína, f. das Buchsbaumholz, Cig.
  98. pȗt, m. der Geflügelkropf, Hal.- C.
  99. pùt, interj. put, put! tako zovejo kuretino, Cig., Gor.- Levst. (M.); — prim. nem. putt! = Lockruf für Hühner, C.
  100. púta, f. 1) die Henne; jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — 2) der Hühnerkropf, vzhŠt.- C.; — der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.; — 3) = kila, C.; — 4) = orehovo jedrce, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).

   57.548 57.648 57.748 57.848 57.948 58.048 58.148 58.248 58.348 58.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA