Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (57.948-58.047)

  1. ptíčina, f. = ptičevina 2), C., Dol.- Erj. (Torb.), Trumm.; črna p. ne pusti kmeta nikdar na cedilu, SlN.; rjava p., die Fischtraube, Trumm.
  2. ptı̑čjak, m. der Vogelmist.
  3. ptı̑čka, f. dem. ptica; das Vöglein.
  4. ptı̑čnik, m. 1) das Vogelhaus, Cig., Jan., M.; — priprava, s katero ptice love, Notr.; — 2) das Leinkraut (linaria), C.; — neka trta, SlGor.- Erj. (Torb.); der Wildbacher, Vošnjak (Umno kletarstvo).
  5. ptı̑čnjak, m. 1) das Vogelhaus, C.; — 2) neka trta, Radgona- Erj. (Torb.); = ptičevina, die Vogeltraube, Trumm.
  6. ptútika, f. = grlica, Mur.
  7. pȗb, m. die Unke, Cig.
  8. pȗbič, m. die Unke oder Feuerkröte (bombinator igneus), Jan., Erj. (Ž.).
  9. publicīst, m. časnikar, der Publicist.
  10. pùc, púca, m. der Abdecker, der Wasenmeister, vzhŠt.- Valj. (Rad), ogr.- C.
  11. pȗca, f. = punca, Mur., C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  12. 1. pȗcək, -cka, m. der Knopf, das Knöspchen, Ravn. (Abc.); — prim. hs. puce, der Knopf.
  13. 2. pȗcək, -cka, m. das Ferkel, Cig.; (pujcek, jvzhŠt.).
  14. púča, f. das Märchen, Mur., V.-Cig., Jan., Mik.; — dummes Zeug, Gor.; ne govorite ji takih puč! Burg.
  15. pučáti, -ȃm, vb. impf. dummes Zeug reden, Gor.
  16. pučáti se, -ȃm se, vb. impf., Mur., pogl. pečati se.
  17. púčav, adj. hohl, schwammig (von Rüben, Rettig), Jan., C., vzhŠt.; — nam. puhčav? prim. puhel.
  18. púčel, m. = sod, vzhŠt.; — prim. nem. Pitschel, kor. butsche, kočevsko: butscherle = Fässchen, srlat. bucellus, Mik. (Et.).
  19. pučelár, -rja, m. = sodar, Mur., Valj. (Rad), vzhŠt.
  20. pȗčka, f. die Wasenmeisterin, die Quacksalberin, SlGor.- C.; — prim. puc.
  21. pūdra, f. der Puder, Cig.; (po rus. iz nem.).
  22. pudrár, -rja, m. der Pudermacher, der Puderhändler, Cig.
  23. pudraríca, f. die Pudermacherin, Cig.
  24. pūdrati, -am, vb. impf. pudern, Cig., Jan.
  25. púgəlj, -glja, m. = koštrun: tolst je kot pugelj, BlKr.
  26. pȗgeš, m. kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  27. 1. pȗh, m. 1) der Stoß eines Luftstromes, der Hauch; der hervorbrechende Dunst, Qualm, Geruch u. dgl.; p. od žerjavice, der Glutdampf, Cig.; kadar v koga trešči, omami ga puh, če ga strela ne ubije, M., Lašče- Erj. (Torb.); od hrvatskih prekupcev prekupljene prasce na Krasu pero, da izgube hrvatski "puh", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — der Luftschade (pri žitu: puh je vzel), Cig.; — 2) der Flaum, die Flaumfedern, Cig., Jan., C.; der Milchbart, Jan.; prvi puh osuje brado mladeniču, Erj. (Torb.); — die feine, herumfliegende Weberwolle, Z.; — der Flugbrand am Getreide, Cig.; — 3) die Schwärze der Finger, von frischen Nussschalen herrührend, Tolm.- Erj. (Torb.); = pl. puhi, Štrek.
  28. 2. pȗh, m. der Puff, Cig.
  29. púha, f. ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  30. puháč, m. der Pocher (in der Stampfe), Cig.; — prim. 2. puhati.
  31. puháča, f. der Feuerfächer, Mik.
  32. pȗhar, -rja, m. der Hammer zum Zerbröckeln der Steine, M.; — der Prellhammer, Cig.; — iz nem. Pocher?
  33. pȗhast, adj. flaumig, Jan.
  34. 1. púhati, -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.- C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.- C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
  35. 2. pȗhati, -am, vb. impf. das Erz "pochen", V.-Cig.; — puffen, schlagen, Cig.; — iz nem.
  36. 1. púhavəc, -vca, m. 1) der Schnauber, Cig.; — 2) der Tabakschmaucher, Jan.
  37. 2. pȗhavəc, -vca, m. der Puffer, Cig.
  38. púhavka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  39. pȗhəc, -hca, m. das Ferkel, C.; — prim. puh ( interj.).
  40. púhəł, -hla, adj. viel leeren Raum enthaltend, schwammicht; puhla repa; p. les, schwammichtes Holz; puhla pšenica, wenig kerniger Weizen, Mur.; — dumpf (vom Schall), C.; — gehaltlos, leer; puhla glava, ein leerer Kopf; puhla modrost, puhle besede.
  41. puhláč, m. der Bimsstein, C.
  42. puhlák, m. ein leerer Kopf, SlN.
  43. puhlẹ́ti, -ím, vb. impf. schwammicht werden, M., C.
  44. puhlíca, f. 1) lockere Erde, Cig., M., Nov.; = "pusta, nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne", Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.); = jako vapnena, časi tudi peščena in negnetna ilovica, der Löß, Erj. (Min.); — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) = puhla beseda, ein Sophisma, C.
  45. puhlı̑čar, -rja, m. = kdor na puhličastem svetu prebiva, Svet. (Rok.), Erj. (Torb.).
  46. puhlíčast, adj. puhlici podoben ali puhlico v sebi imajoč: puhličasta zemlja, Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
  47. puhlíčav, adj. lößartig, Erj. (Min.).
  48. puhljȃd, f. schwammichte Dinge, Z.; — ( fig.) markloses Zeug, C.
  49. puhlóba, f. die schwammichte Beschaffenheit; — ( fig.) die Gehaltlosigkeit, die Leerheit, die Hohlheit, Jan., C.
  50. puhloglȃvəc, -vca, m. der Schalkopf, der Seichtling, der Flachkopf, Cig., Jan.
  51. puhloslǫ̑vəc, -vca, m. der Phrasendrescher, Jan. (H.).
  52. púhlost, f. die schwammichte Beschaffenheit; — ( fig.) die Gehaltlosigkeit, die Hohlheit, die Seichtheit.
  53. púhniti, pȗhnem, vb. pf. hauchend o. wehend stoßen; oblaček dima kvišku p.; veter je puhnil, es kam ein Windstoß; smradljivi zrak je v mene puhnil, ko sem v sobo stopil; — sich schnell bewegen, huschen, schießen, schnellen, Cig., Jan.; kvišku p., aufspringen, Šol.; — v glavo mu puhne misel, LjZv.
  54. pȗht, m. der Dunst, Cig.; — der Duft, Mur.
  55. puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — ( fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.- Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.
  56. puhtíti, -ím, vb. impf. als Dunst oder Duft aufsteigen lassen, ausdünsten, Cig., Jan.; lep duh v koga p., jemanden anduften, Cig.
  57. pȗjcək, -cka, m. = pujsek, jvzhŠt.
  58. pȗjs, m. = prasec, C.; s to besedo svinje zovejo: pujs, na! C., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  59. pȗjsək, -ska, m. das Schwein (bolj v otročjem govoru), Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  60. pȗjska, f. die Sau (bolj v otročjem govoru), Lašče- Levst. (Rok.).
  61. púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče- Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen ( z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).
  62. púkavəc, -vca, m. der Zupfer, der Schleißer, Cig., Jan.
  63. pȗkež, m. der Ausraufer: sv. Lukež, repni pukež, Notr., Lašče- Levst. (M.).
  64. púkniti, pȗknem, vb. pf. ausraufen: cvetlico p., Cig.; herauszupfen, Cig., Mik.; las p., C.
  65. pȗkša, f. 1) = puška, die Büchse, das Schießgewehr, Meg., Dict., Jan., M., ogr.- C., Trub., Dalm., jvzhŠt.; — 2) der Palmbusch, jvzhŠt.; — 3) die Radbüchse, Dol.; — iz nem.; prim. stvn. buhsa, Mik. (Et.).
  66. pȗkšica, f. dem. pukša; 1) ein kleines Schießgewehr, jvzhŠt.; — 2) die Radbüchse, BlKr.; pogl. pesto; — 3) eine kleine Büchse ( z. B. für Nadeln), Dict., Jan.
  67. pȗlež, m. der Raufer, Guts., C., Cv.
  68. púliti, -im, vb. impf. ausraufen, zausen; travo, plevel p.; smolo p., Harz sammeln, Polj.; lase si p.; rupfen: peresa p.; seno s ključem p. iz kope (mit einem Haken herausziehen), Cig.; p. komu obleko, das Kleid vom Leibe zerren, Cig.; zupfen, ausfädeln, ausfasern, Cig., C.; puljena svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich raufen, sich balgen; p. se s kom; vedno se pulita, sie liegen sich beständig in den Haaren; — p. se za kako reč, sich um etwas reißen; za to blago se pulijo, Cig.; p. se za ceno, des Preises wegen streiten, Levst. (Zb. sp.).
  69. pȗlj, m. die Rauferei, C.; na pulj dati krajcarje (= tako da se za-nje pulijo), Notr.
  70. puljáč, m. das Raufholz, der Haarraufer bei den Weißgerbern, V.-Cig.
  71. puljȃva, f. die Rauferei, Cig., C., ZgD., Polj.; — p. je za sadje, man reißt sich um das Obst, Z.
  72. pȗljka, f. = pira 1), der Spelt (triticum spelta), GBrda.
  73. pūlt, m. pisalni podstavec, das Pult, Cig. (T.).
  74. pȗnca, f. 1) das Mädchen; — das Frauenzimmer, C.; to je moja p. (mož o svoji ženi), BlKr.; — 2) die Puppe; — 3) die Schwiegermutter, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., BlKr.; ("polnca" Meg., "povnca", BlKr.); — prim. it. pulcella od lat. pullus = mlad, Mik. (Et.).
  75. punceváti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) punzieren, Jan.
  76. puncīrati, -am, vb. impf. ( pf.) punzieren, Cig., Jan.
  77. pūnč, m. neka pijača, der Punsch.
  78. púnčah, m. = punčoh, Savinska dol.
  79. punčȃra, f. = velika punca, ein großes Mädchen, Jurč., LjZv.
  80. punčè, -ę́ta, n. das Mädchen, C., Kr.
  81. pȗnčica, f. dem. punca; 1) ein kleines Mädchen; — 2) die Puppe, Cig.; — 3) der Augenstern, die Pupille; — 4) punčica, tudi: rdeča p., die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Cig., C., Ip.- Erj. (Torb.).
  82. pȗnčka, f. 1) das Mädchen; — 2) die Puppe; — 3) die Pupille im Auge, Levst. (Rok.).
  83. púnčoh, m. der Bundschuh, Mik., Št.; — iz nem.
  84. 1. pȗnəc, -nca, m. des Weibes Vater, der Schwiegervater, C.
  85. 2. pȗnəc, -nca, m. die Punze, Cig., Jan., DZ.; čistinski p., die Feingehaltpunze, DZ.
  86. pȗngrad, m. der "Baumgarten", der Obstgarten, Mur., Jsvkr., Št.; ("pungrt" Meg.); — iz nem.
  87. pȗnica, f. = punca, Cig., Jan., Mik., nk.
  88. púnkəlj, -klja, m. = zveženj, das Bündel; — iz nem.
  89. pùnt, púnta, m. 1) das Bündnis, Trub.; — 2) der Aufruhr, die Rebellion; — iz nem. Bund, Mik. (Et.).
  90. púntaka, f. die "Bundhacke"; — iz nem.
  91. púntanje, n. die Meuterei, der Aufruhr.
  92. púntar, -rja, m. der Empörer, der Rebell.
  93. puntáriti se, -ȃrim se, vb. impf. = puntati se, Mur., Cig., Jan.
  94. púntarstvọ, n. der Empörungsgeist, Cig.
  95. púntati, -am, vb. impf. aufwiegeln; — p. se, in der Empörung begriffen sein, rebellieren.
  96. pȗntək, -tka, m. iz žime in sukna narejena, svitku podobna priprava, okrog katere ženske ovijajo kite, BlKr.; — prim. nem. Bund.
  97. púpa, f. pijača (v otročjem govoru), Valj. (Rad), Lašče- Levst. (Rok.); dobra pupa in papa, Glas.
  98. púpati, pȗpam, vb. impf. trinken (v otročjem govoru), Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
  99. pȗpava, f. = pumpava, popava, Raič ( Let.).
  100. pȗpək, -pka, m. die Kaulpadde, Cig.; veliki p., der große Wassermolch (triton cristatus), Erj. (Ž.).

   57.448 57.548 57.648 57.748 57.848 57.948 58.048 58.148 58.248 58.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA