m (57.848-57.947)

57848. pȓvnica, f. 1) die Prime im Brevier, C.; — 2) = prvesnica, Jan.; — 3) = prednost, die Vorhand, Jan.
57849. pȓvnik, m. 1) prvi sir, narejen v planini, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Monat Jänner, Guts.; — 3) = prvenec, der Erstling, Mur.
57850. pȓvọ, adv. zuvor, früher, Meg., Boh.; — eher, ogr.- C.; prvo nego, bevor, Jan., ogr.- C.
57851. prvobǫ̑rəc, -rca, m. = prvoboritelj, Jan. (H.).
57852. prvoborı̑telj, m. der Vorkämpfer, nk.
57853. pȓvokratən, -tna, adj. erstmalig.
57854. prvolẹ̑tnik, m. ein Studierender des ersten Jahrganges einer Anstalt, nk.; — hmelj p., der Jungferhopfen, Cig.
57855. prvolìk, -líka, m. die Kerngestalt ( min.), h. t.- Cig. (T.).
57856. prvopìs, -písa, m. die Urschrift, das Original, der Originaltext, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk), nk.
57857. prvorǫ̑dstvọ, n. die Erstgeburt, Cig., Jan., Cig. (T.); die Primogenitur, DZ.
57858. prvoroję́nčič, m. dem. prvorojenec, der Erstgeborne, Cig., Jan., Trub., Dalm., Fr.- C.
57859. prvoroję́nəc, -nca, m. der Erstgeborne.
57860. prvoroję̑nstvọ, n. das Recht der Erstgeburt, Mur., Cig., Slom.- C.; die Primogenitur, Cig., Jan.
57861. prvosẹ̑dnik, m. der Vorsitzende, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; ( stsl.).
57862. prvosẹdováti, -ȗjem, vb. impf. den Vorsitz führen, präsidieren, Jan., Naprej- C.
57863. prvosẹ̑dstvọ, n. der Vorsitz, das Präsidium, Jan., nk.
57864. prvosę̑łəc, -łca, m. der Ureinwohner, Cig., Jan., Cig. (T.), SlN.
57865. prvoseljàn, -ána, m. = prvoselec, Cig., C.
57866. prvọ̑st, f. der Primat, der Vorzug, C.
57867. prvostávən, -vna, adj. prvostȃvni koli zemljemerski, die Stangen der Fixpunkte, Levst. (Močv.).
57868. prvostǫ̑jnik, m. der Vorsteher, Jan., Bes., SlN.
57869. prvostółən, -łna, adj. Metropolitan-: prvostǫ̑łna cerkev, nk.
57870. prvostǫ̑łnica, f. die Metropole, Nov.- C., Raič (Slov.).
57871. prvostǫ̑łnik, m. der Metropolit, der Primas, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl.
57872. prvostǫ̑łstvọ, n. der Primat, Jan. (H.).
57873. prvostorję́nčič, m. das erstgeworfene Junge, Jap.- C.
57874. prvošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der ersten Classe (einer Mittelschule).
57875. prvótən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Original-, primär, primitiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prvotni pomen, Cig. (T.); prvotni spis, das Original, Jan.; prvotni tok, inducierender Strom ( phys.), Cig. (T.).
57876. prvotìsk, -tíska, m. prvotiski, die Druckerstlinge, die Incunabeln, Cig.
57877. prvǫ̑tnik, m. das Original, Jan.
57878. prvotvòr, -tvǫ́ra, m. das Original, Cig., Jan.; — polj.
57879. prvovȃnje, n. die Hegemonie, Cig. (T.).
57880. prvováti, -ȗjem, vb. impf. der erste sein, Ravn.; K. je prvoval v vseh latinskih šolah, Navr. (Kop. sp.); den Vorrang haben, Nov.- C.; den Ton angeben, Jan.
57881. prvovȓstnik, m. der Classiker, Cig.
57882. prvožı̑vəc, -vca, m. das Urthier, das Protozoon, Cig.
57883. pȓvstvọ, n. der Vorrang, der Primat, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Jap.- C.; die Suprematie, Cig. (T.).
57884. pržína, f. der Grießsand, Cig. (T.); der Grus, Erj. (Min.); — prim. prga in hs. pržina, Sand.
57885. pŕžiti, pȓžim, vb. impf. = pražiti, Jan.; — hs.
57886. psālter, -rja, m. psalmnik, der Psalter.
57887. psár, -rja, m. der Hundsknecht, Cig.; der Hundstreiber, C.
57888. psè, -ę́ta, n. dem. pes; das Hündchen, Jan., Mik.
57889. psę̑tar, -rja, m. = psar, Cig.
57890. psìč, psíča, m. dem. pes; das Hündchen.
57891. psíčati, -ím, vb. impf. = sičati, zischen, Guts., Mur., Cig., M., C.
57892. psı̑čək, -čka, m. dem. psič; 1) das Hündchen; — 2) eine Art Spinnrad (mit hohem Rade), C.
57893. psíčica, f. dem. psica; eine kleine Hündin, Boh., Krelj.
57894. psíčiti, psı̑čim, vb. impf. bedrücken, Gor.- Mik.
57895. psı̑čji, adj. hündisch, M.
57896. psiholōg, m. = dušeslovec, der Psycholog.
57897. psı̑k, m. das Zischen, der Zischer (als Laut), M., Valj. (Rad).
57898. psíka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Št.- C., Nkol.; (napačno: der Kornelbaum, C.); — prim. češ. psí trní (ligustrum).
57899. psíkati, -kam, -čem, vb. impf. = sikati, zischen, Mur., V.-Cig., Jan., Valj. (Rad).
57900. psíkavəc, -vca, m. der Zischer, Cig., Jan.
57901. psíkniti, psı̑knem, vb. pf. einen Zischlaut von sich geben, Jan. (H.).
57902. psíkovəc, -vca, m. = psika, Št.- C.
57903. psíkovina, f. = psika, C.; — tudi: der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), M., C.
57904. psína, f. 1) das Hundefleisch, Vrt.; — die Hundehaut, Cig.; — 2) hündische Bosheit, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — die Treulosigkeit, C.; die Hundsfötterei, vzhŠt.; p. mu gleda iz oči, Cig.; — 3) der Abfall beim Brecheln, Guts.- Cig.; — der gröbere Flachs, Kor.- C.; der Rupfen, Mur.
57905. psinják, m. der Hundezwinger, Cig.
57906. psodę̑rəc, -rca, m. der Hundeschläger, Cig.
57907. psoglȃvəc, -vca, m. der Hunne, Levst. (Zb. sp.); — prim. pesoglavec.
57908. psorę̑pəc, -pca, m. ein Mensch mit einem Hundeschwanz, Levst. (Zb. sp.).
57909. psọ̑st, f. die Beschimpfung, die Schmachrede, der Schimpf, Mur., Cig., Mik.; der Spott, ogr.- C.
57910. psováč, m. der Beschimpfer, der Schmäher, Cig., SlN.
57911. psováłən, -łna, adj. beschimpfend, Schimpf-, Schmäh-, Jan., nk.
57912. psovȃnje, n. das Beschimpfen, das Lästern, das Schmähen.
57913. psováti, psȗjem, vb. impf. beschimpfen, schmähen, lästern; njih veliko mene psuje, Dalm.; Boga p., Gott lästern, ogr.- C.
57914. psovȃvəc, -vca, m. der Beschimpfer, der Lästerer, Cig., Jan.
57915. psovȃvka, f. die Beschimpferin, die Lästrerin, Jan. (H.).
57916. psǫ̑vka, f. das Schmähwort, das Schimpfwort, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
57917. psúja, f. = psovanje, Mur.- Cig., C., ogr.- Let.
57918. pšȃj, m. der Stampfklotz, der Stampfer, Jan., Raič ( Let.), Zora; der Pressstößel: s pšajem tropine v prešo tlačijo, jvzhŠt.; der Mörserstößel, C.; — prim. phati.
57919. pšę̑la, f. 1) = čebela, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
57920. pšȇnar, -rja, m. 1) der Grützehändler, Cig., C.; — 2) mlinski kamen, ki proso lušči in tako pšeno dela, Kr.- Valj. (Rad).
57921. pšénast, adj. 1) grießartig, Cig., Jan.; — 2) mit Hirsebrei vermischt: pšenasta repa, Svet. (Rok.).
57922. pšenčìv, -íva, adj. = ikrast, finnig: pšenčivo meso, C., Polj.
57923. pšénək, -nka, m. 1) die Finne, C.; — 2) der Grus in den Bienenstöcken, V.-Cig.
57924. pšeníca, f. der Weizen (triticum vulgare); p. resnica, der Bartweizen, Cig.; p. golica, der Glattweizen, Z.; zložena p., der Wunderweizen, Cig., C.; kravja p., der Kuhweizen (melampyrum), C.
57925. pšeničák, m. das Weizenbrot, Mik.
57926. pšenı̑čar, -rja, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
57927. pšeníčən, -čna, adj. Weizen-; p. kruh; pšenična moka, slama; — pšenično govoriti, auf eine feine Art sprechen, Cig.; — pšenični čas, die Muße, Z.
57928. pšeníčišče, n. der Weizenacker nach der Ernte, Mur., Cig., Met., jvzhŠt.
57929. pšenı̑čka, f. dem. pšenica; 1) der liebe Weizen, Mur.; — 2) eine Art genießbarer Schwamm, C.; — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
57930. pšenı̑čnica, f. 1) das Weizenstroh; — 2) neka hruška, Ponikve, Šebrelje (Goriš.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — neko jabolko, ki s pšenico dozoreva, C., Notr.; — eine Art kleine Frühpflaume, C.; — eine Art Schwamm, C.; — das Honiggras (holcus lanatus), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
57931. pšenı̑čnik, m. 1) das Weizenbrot, Mur.; — 2) der Monat Juli, C.; — 3) (ječmen) p., die nackte, dem Weizen ähnliche Gerste, C., Z.
57932. pšeničnják, m. das Weizenbrot, Cig., Danj. (Posv. p.), Valj. (Rad); pšenı̑čnjak, Mur.
57933. pšę̑nki, m. pl. die Finnen, (všenki) C., Nov.; (šenki) Cig.; — pogl. pšenek 1).
57934. pšénọ, n. 1) das in der Stampfe von den Hülsen befreite Getreide: bes. die enthülsten Hirsekörner; kuhano pšeno je (prosena) kaša; — die Grütze, Mur., Cig., Jan.; — laško p., der Reis (oryza sativa), Cig., Tuš. (R.); — babje p., kleiner, feiner Hagel; babje p. gre, es gräupelt (rieselt); — 2) die Finne (im Schweinefleisch), Cig., C.; — 3) = šen, der Rothlauf, Mik. (Et.); (pšen V.-Cig.).
57935. pšíca, f. = puščica, der Pfeil, Guts., Mur., Cig., Jan.
57936. ptíca, f. der Vogel; — p. sv. Petra, die Sturmschwalbe (thalassidroma pelagica), Erj. (Ž.); — mrtvaška p., die Perleule (strix flammea), Cig.
57937. ptìč, ptíča, m. = ptica, der Vogel; ptiče loviti, poljski ptiči, das Feldgeflügel, Cig.; ptiči pevci, die Singvögel, Cig. (T.); ptiči selci, die Zugvögel, Cig.; ni ptič ni miš = er ist kein ausgesprochener Charakter, Jurč., nk.; — pravi ptič je, er ist ein rechter Schelm.
57938. ptı̑čar, * -rja, m. 1) der Vogelfänger, der Vogelhändler; — tudi: der Vogelfreund; — 2) der Vorstehhund, Cig., Erj. (Ž.).
57939. ptičáriti, -ȃrim, vb. impf. Vögel fangen, Jan. (H.).
57940. ptičeglèd, -glę́da, m. der Vogelschauer, der Vogeldeuter, Cig.
57941. ptičeglę̑dəc, -dca, m. = ptičegled, Jan., Šol.
57942. ptı̑čək, -čka, m. dem. ptič; 1) das Vöglein; — zvit p., ein Schalk, Cig.; — 2) neka vinska trta, (tiček) Kanal- Erj. (Torb.).
57943. ptičeslǫ̑vəc, -vca, m. der Ornitholog, Cig.
57944. ptíčevina, f. 1) das Vogelfleisch, Z.; — 2) neka vinska trta, (tičevina) Št.- Erj. (Torb.); die Vogeltraube, Trumm.
57945. ptičeznȃnəc, -nca, m. der Ornitholog, Cig.
57946. ptičeznȃvəc, -vca, m. der Ornitholog, Cig., Jan.
57947. ptíčica, f. dem. ptica; 1) das Vöglein; — 2) ivanjska p., neki metulj (somračnik): das Erdeichel-Widderchen oder der Blutfleck (zygaena filipendulae), Erj. (Ž.); — 3) das Maßliebchen (bellis perennis), Mur., C., vzhŠt.; — ptičice, der Rittersporn (delphinium), Št.- Cig.

   57.348 57.448 57.548 57.648 57.748 57.848 57.948 58.048 58.148 58.248  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani