Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (57.748-57.847)

  1. pȓst, m. 1) der Finger; srednji p., der Mittelfinger, Z.; = imenitni p., Cig.; = srčni p., C.; primazinčni p., der Goldfinger, V.-Cig.; = zakonski p., Cig.; kazalni p., der Zeigefinger, Cig.; prste si oblizniti, sich die Finger ablecken; na prste našteti, an den Fingern abzählen; na prste zažvižgati, durch die Finger pfeifen; na prste komu gledati, jemandem auf die Finger sehen; po prstih koga krcniti, jemandem auf die Finger klopfen; ako mu prst pomoliš, prime za vso roko, Cig.; tako je pohleven, da bi ga okoli prsta ovil, man könnte ihn um den Finger wickeln, Cig.; dva prsta širok, zwei Finger breit; — 2) die Zehe; po prstih hoditi; na prste komu stopiti.
  2. pȓst, -ı̑, f. die Erde (als Stoff); bes. die oberste, fruchtbare Erde; črna p.; zgornja p., die Thauerde, Cig.; grenka p. = magnezija ( chem.), Cig. (T.).
  3. prstȃčar, -rja, m. der Großfingerige ( zaničlj.), Cig.
  4. pŕstan, m. der Fingerring; zaročni p., der Verlobungsring; poročni p., der Trauring.
  5. pŕstanast, adj. ringförmig, Mur., Cig.
  6. pŕstančək, -čka, m. dem. prstanec; das Ringlein.
  7. pŕstanəc, -nca, m. 1) dem. prstan; das Ringlein, Jan.; — 2) der Ringfinger, Pot.- M., Dol.; imela je poročni prstan na prstancu, LjZv.; — 3) babji p., die Ringelblume (calendula officinalis), Cig., Tuš. (R.).
  8. pŕstanək, -nka, m. dem. prstan, Mur.
  9. pŕstanka, f. die Ringelraupe, Nov.; — prim. prsteničar.
  10. pȓstast, adj. 1) fingerförmig, Cig., Jan.; — 2) gefingert, Jan., Cig. (T.).
  11. prstáš, m. prstaši, Zehenthiere, h. t.- Cig. (T.).
  12. pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.- C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
  13. pȓstək, -tka, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) pl. prstki, der Keulenschwamm (clavaria flava), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.
  14. pŕsten, m. = prstan, Gor.- Cig., Jan., Mik.
  15. 1. prstę̑n, adj. 1) aus Erde, irden; prstena posoda; — 2) erdartig: prstena barva, die Erdfarbe, Cig.; — fahl, Cig., Jan.; prsteno perje ima beloglavi jastreb, Vrt.; — 3) erdhältig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — mit Erde beschmutzt, Gor.; prsteno krilo, prstene ročice, Npes.-K.
  16. 2. pȓstən, -stna, adj. Finger-: prstna kost, prstna mišca; prstni členki, die Fingergelenke.
  17. pŕstenəc, -nca, m. = prstanec, der Goldfinger, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  18. prstenẹ́ti, -ím, vb. impf. zur Erde werden, Cig., Met.; — vermodern, Cig.
  19. prsteníca, f. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Ringelraupe, Jan., Nov.; ( prim. prsteničar).
  20. prstenı̑čar, -rja, m. der Ringelspinner (gastropacha neustria), Erj. (Ž.).
  21. prsteník, m. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Gichtrose (paeonia peregrina), Nanos- Erj. (Torb.).
  22. prstenják, m. der Goldfinger, Jan.
  23. prstenováti, -ȗjem, vb. impf. (bei der Trauung) die Ringe wechseln, Jarn.- Cig.; — prim. hs. prstenovati djevojku, der Verlobten den Ring anstecken.
  24. prstı̑vọ, n. coll. Humussubstanzen, h. t.- Cig. (T.).
  25. pȓstnič, m. die Afterkamille (anthemis cotula); tudi: die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  26. pȓstnik, m. 1) der Überzug eines Fingers, der Fingerling, Cig.; — der Fingerhut, Dict., Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) das Manuale bei der Orgel, Cig., Nov.- C.
  27. prstnína, f. das Erdgemüse: repa, korenje, krompir, pesa, Dol.
  28. prstohǫ̑dəc, -dca, m. prostohodci, die Zehengänger (digitigrada), Cig. (T.).
  29. pȓš, m. der Käsestaub (von den Käsemilben), Cig., Nov.- C.
  30. pršȃj, m., Cig., pogl. priščaj.
  31. pŕšati, -ím, vb. impf. = pršeti, Cig., C., Gor.
  32. pŕščati, -ím, vb. impf. knisternd spritzen, Z.; — prim. prskati.
  33. prščíca, f. neko prhko jabolko, C.; ( nam. prhčica).
  34. pršẹ́ti, -í, vb. impf. fein regnen, nieseln; iz megle prši.
  35. pršíca, f. 1) die Milbe, Jan.; pršice, Milben (acarina), Erj. (Z.), Cig. (T.); — 2) der Staubregen, Cig. (T.), Jes.
  36. pršìv, -íva, adj. 1) = pršljiv, Jan.; — 2) mürbe, C.; — 3) milbig, Jan.; — 4) voll Wurmmehl, Z.
  37. pršljìv, -íva, adj. pršljivo vreme je, kadar iz megle prši, Fr.- C.
  38. pr̀t, pŕta, m. 1) ein Stück Leinwand, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.; — das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — die Serviette, Dict., Mik.; — das Bettuch, Mur.- Cig., Mik.; — potni p., das Schweißtuch, C.; mrtvaški p., das Todtentuch, Cig., Jan.; — rožnati p., die Blumenmatte, C.; — 2) die Leinwand, Gor.; nekaj vatlov prta, Ravn. (Abc.).
  39. pȓt, -ı̑, f. die Bahn durch den Schnee, Cig., Jan., Mik., BlKr.
  40. prtár, -rja, m. der Zeugmacher, der Zeugweber, V.-Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
  41. pŕtati se, -am se, vb. impf. = prtiti se, ZgD.; prim. 1. prtiti 2).
  42. pȓtəc, -tca, m. das Tüchel, C.
  43. prtę̑n, adj. 1) leinen, bes. grobleinen, Mur., Cig., Jan., Gor., jvzhŠt.; prtene hlače, die Linnenhosen, Mur.; — 2) grob (= nicht fein): prtena kola, der Blockwagen, Cig.; prtena klobasa, die Reis-, Brei- oder Leberwurst, Gor., Celjska ok.- C.; prten modrijan, ein Quasigelehrter, Cig.
  44. prteníce, f. pl. Leinwandhosen, Z., Rut. (Zg. Tolm.).
  45. pȓtež, m. die Bürde, Nov.- C.
  46. prtı̑, f. pl. das Gliederreißen, Cig.; = proti, protin, die Gicht, Z., Goriš., jvzhŠt.; prti so ga zvlekle, jvzhŠt.; (prtij, m., prtija, f. die englische Krankheit, die Rhachitis, V.-Cig.; ?).
  47. prtìč, -íča, m. das Tischtuch, das Tafeltuch, Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad), Zilj.- Jarn. (Rok.); ženske so se o dežju s prtiči ogrinjale, Pjk. (Črt.); božji p., das Corporale, Cig.; — die Serviette, Cig., Jan., DZ., C.; — = plahta, rjuha, das Bettuch, C.
  48. prtína, f. = prt, f., die Bahn im Schnee, C., Valj. (Rad), BlKr.
  49. 1. pŕtiti, pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.- C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.- Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  50. 2. pŕtiti, -im, vb. impf. die Bahn im Schnee brechen: sneg p., Cig., C., Dol.; gaz komu p., Levst. (Zb. sp.).
  51. 3. prtíti, -ím, vb. impf., ogr.- C., pogl. pretiti.
  52. prtljarı̑ja, f. allerhand Zeug von geringem Werte, Kleinigkeiten, Vrt., ZgD., BlKr.; — prim. brkljarija.
  53. prtljáriti, -ȃrim, vb. impf. sich zu schaffen geben, herumstöbern, Glas.
  54. prtnę̑n, adj. = prten, Z., Dol., BlKr.- Let.; — pride še eden kmet, ves prtnen in okoren, Jurč.
  55. prtneníce, f. pl. = prtenice, M.
  56. prtneník, m. ein Kleid aus Leinwand, Lašče- Levst. (M.).
  57. prtǫ̑vje, n. coll. Tücher, M.
  58. prtǫ̑vnica, f. der Traggurt, Cig.; = obramnica, Polj.
  59. prtǫ̑vnik, m. majhen koš, Goriš.
  60. prúčica, f. dem. pruka; der Fußschemel, Cig., Jan., C.; der Knieschemel, C.
  61. prud, m. = prid, Krelj.
  62. prúditi, -im, vb. impf. = priditi 1), Z., Mik.
  63. prúgəlj, -glja, m. der Prügel, C.; — leseni klin pri plugu, ki se imenuje drugod kurelj, Erj. (Torb.); — iz nem.
  64. prȗht, m. die Race: krava dobrega pruhta, Z.; — mladenič lepega pruhta, ein Jüngling von schönem Wuchs ( prim. srvn. fruht = Geschlecht, Stamm), Vrsno- Erj. (Torb.).
  65. prúhtiti se, -im se, vb. impf. sich brüsten, sich batzig machen, Cig., Vod. (Izb. sp.), Tolm., Tržič ( Gor.); — prim. tirol.-nem. brachten = sich brüsten, C. (?).
  66. prúka, f. der Kirchenstuhl, die Kirchenbank; — prim. bav. bruck, eine breite Liegestatt von Brettern am Ofen, švabsko: der Schusterschemel, Štrek. (Arch.).
  67. prȗn, prúna, adj. blau, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kor.- Mik.; prun kakor jasno nebo, Ahac.; (— grasgrün, Jan.); — prim. stvn. prun, dunkelfarbig, braun, Štrek. (Arch.).
  68. prúngəlj, -glja, m. = prugelj, der Knüttel, Erj. (Torb.).
  69. prȗsəc, -sca, m. das Zelterpferd, C., Valj. (Rad).
  70. prȗsnik, m., Cig., C., pogl. 2. prosnik 1).
  71. prúštof, m. der Brustlatz, Cig.; die Weste, Jan., Kr., Tolm.; das Bauernröcklein, Notr.; — iz nem. Brusttuch, C.
  72. prváčiti, -ȃčim, vb. impf. prvak biti, der Erste oder einer der Ersten sein, den Vorrang haben, nk.
  73. prvák, m. der Erste, der Hervorragendste; einer der Ersten; prvaki, die Häupter des Volkes, Cig.; vse svoje dvornike, vojščake in prvake iz Galilejskega je povabil, Ravn.
  74. prvakováti, -ȗjem, vb. impf. der Erste sein, zu den Ersten, den Hervorragendsten gehören, C., nk.; demant prvakuje med dragimi kameni, Erj. (Min.).
  75. pȓvəc, -vca, m. 1) der Erste, Ravn., Vrt.; = prvak, V.-Cig.; prvec in poglavar, Glas.; — 2) der Erstgeborne, der Erstling, Mur., Cig., Jan., C.; — 3) der Jungfernschwarm, V.-Cig., Por., Levst. (Beč.); — 4) der Urbestandtheil, das Element, Jan.
  76. pȓvək, -vka, m. der Urstoff, der Grundstoff, Jan., Cig. (T.); — das Element bei den Combinationen ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  77. prvẹ́nčək, -čka, m. dem. prvenec; der Erstling, Valj. (Rad).
  78. prvẹ́nčič, m. der Erstgeborne, Trub.- Mik.
  79. prvẹ́nčina, f. coll. die Erstlinge, das Erstgeborne, Mur., Cig., Jan.; p. vse živine, Ravn.
  80. prvẹ́nəc, -nca, m. 1) der Erstling, Mur., Cig., Jan., nk.; der Erstgeborne: kraljev p., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) der Waldmeister (asperula odorata), = dišeča perla, Cig., Tuš. (R.); (morda nam. perlenec?).
  81. pŕvẹnji, adj. der frühere, Hal.- C.; s prvenja, anfangs, ogr.- Mik.
  82. prvẹnjíca, f. krava p., = krava, katera ima prvo tele, Notr.
  83. pŕvẹnjski, adj. prvenjska krava, eine junge Kuh mit dem ersten Kalbe, Hal.- C.
  84. prvẹ̑nstvọ, n. 1) das Recht der Erstgeburt, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad) i. dr.; — 2) das Principat, Cig., Jan.; die Suprematie, Cig. (T.); — der Vorrang, der Vorzug, Cig., Jan., nk.
  85. prvẹ́nščina, f. coll. 1) das Erstgeborne, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Erstlingsarbeit, Nov.
  86. prvẹ̑snica, f. ein Weib, das zum erstenmal geboren hat, Mur., V.-Cig.; eine Kuh mit dem ersten Kalbe, Cig., C., Nov., Dol.
  87. pŕvẹšnji, adj. der frühere, der ursprüngliche, SlN., Nov.- C.; vprašaj prvešnje ("pèrvišne") žlahte, Dalm.; najprvešnji, der allererste, Rec.
  88. pȓvi, num. der erste (der Ordnung, der Zeit, dem Range nach u. dgl.); prva sreča gre za peč sest, das erste Glück ist trügerisch, Rib.- M.; prve dni, in den ersten Tagen; prvi sem vrgel jaz, zuerst habe ich geworfen; to je prva, das ist das erste, das Wichtigste; p. za kraljem; p. hlapec, der Oberknecht; prvo mesto, der erste Platz, der Vorrang; prvo število, die Primzahl ( math.), Cig. (T.); (s) iz prvega, anfangs; = za prvega, Jurč.; = iz prva, pogl. izprva.
  89. pȓvica, f. = prvnica, die Prime, Jan. (H.).
  90. pȓvič, adv. zum erstenmal; takrat sem ga prvič videla; — fürs erste, erstens.
  91. prvíčanje, n. das erste Gastmahl bei der Braut nach der Hochzeit, C.
  92. prvíčən, -čna, 1) adj. Erstlings-, Trub., Dalm.; prvı̑čni kruh, Dalm.; — 2) pȓvičən, ursprünglich: Iz tame se sklanja V svoj prvični stan, Vod. (Pes.).
  93. prvíči, m. pl. 1) die Erstlinge, C., Trub.; — 2) die Nachhochzeit, vzhŠt.- C.; prim. prvičje.
  94. prvı̑čje, n. das Mahl, das beim ersten Besuch der Eltern bei ihrer neu vermählten Tochter gegeben wird, Z.
  95. pȓvikrat, adv. das erstemal, zum erstenmal.
  96. prvína, f. 1) das erste: prvina dneva, der Anfang des Tages, Ravn.- C.; jeli je prvina (= načetek, der Anbruch) sveta, tako je tudi vse testo sveto, Dalm.; die Erstlinge, Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj; daj njemu od prvin vsega sadu, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Grundstoff, der Urstoff, das Element, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.
  97. prvı̑nəc, -nca, m. = prvenec 1), Cig., Jan.
  98. prvı̑nski, adj. primitiv, Jan.; — prvinska šola, die Elementarschule, ogr.- C.; — prvinsko število, die Primzahl, Cig., Jan.
  99. prvíšče, n. obed, ki ga pripravita poročenca prvo nedeljo po poroki navadno poslom, kuharicam in starejšini, vzhŠt., Pjk. (Črt.); — prim. prviči.
  100. pȓvlje, adv. früher, eher, Jan., Mik., Trst. (Let.), Ščav., ogr.- C.; najprvlje, ogr.- C.

   57.248 57.348 57.448 57.548 57.648 57.748 57.848 57.948 58.048 58.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA