Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (57.348-57.447)

  1. prižalováti, -ȗjem, vb. pf. trauernd, klagend kommen, Ravn.
  2. prižȃnjək, -njka, m. die Schnitternte: slab p., die Missernte beim Getreide, Cig.
  3. prı̑žast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok ( n. pr., kadar je borovnice jedel), Javor pri Litiji.
  4. prížati, -am, vb. impf. gestreift o. gefleckt machen, C.; prižan, gestreift, gefleckt, buntscheckig, Jan.; gesprenkelt: prižana platnenka, C.; prižana mati = pisana mati, die Stiefmutter, Mik.; = prim. nem. ( švab.) prisen = einfassen, Mik. (Et.).
  5. prı̑že, f. pl. = prižəljc, das Bries, vzhŠt.- C.; — iz nem.
  6. prı̑žəc, -žca, m. 1) dem. priž, C.; — 2) = prižan človek ( n. pr. s sajami pomazan), Levst. (Rok.).
  7. priželẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) vergönnen, M.; n. pr. tega še svojemu največjemu neprijatelju ne priželim, časi mu priželi tudi kozarec vina, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) durch Wünschen herbeirufen, erwünschen, Cig.
  8. prı̑žəljc, -žəljca, m. die Kalbsbrustdrüse, das Bröschen ("Bries"), C., Z., Kr.; — iz nem.
  9. priženílọ, n. = kar kdo priženi, das Erheiratete (die Mitgift der Frau), Cig., Jan., C.
  10. priženı̑tək, -tka, m. bolje: pl. priženitki = priženilo, C.
  11. prižéniti, -žę́nim, vb. pf. 1) erheiraten (o možu); lepo reč je priženil, die Frau hat ihm ein schönes Heiratsgut zugebracht, Cig.; — 2) p. se, zuheiraten; p. se k bogati hiši.
  12. priženı̑tva, f. 1) die Zuheirat (des Mannes ins Haus der Braut), C.; — 2) = priženilo, Mik.
  13. prižę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend gelangen: p. do sredi njive, do kraja; — 2) mit dem Schneiden verdienen: p. si nekoliko grošev; — 3) mit der Sichel abstutzen, Jan.; p. žito, die Spitzen des Getreides abschneiden, Cig.; žitu vršiče p., Ravn. (Abc.).
  14. prižę́ti, -žámem, -žmèm, vb. pf. = pritisniti: k sebi, k srcu p., Vrt., Erj. (Izb. sp.).
  15. prižganjáriti, -ȃrim, vb. pf. als Brantweinbrenner o. Brantweinhändler erwerben, Cig.
  16. prižgáti, -žgèm, vb. pf. anzünden: svečo, luč p.
  17. prižìg, -žíga, m. die Anzündung, Cig.
  18. prižígalica, f. ein zusammengelegter Streifen Papier zum Anzünden der Tabakspfeife (Fidibus), Jan.
  19. prižigȃłnik, m. der Anzündestock (mit dem Löschhütlein) in der Kirche, Gor.; — der Luntenstock, Cig.
  20. prižigálọ, n. ein Werkzeug zum Anzünden, der Anzünder, Cig.; das Feuerzeug, Cig.
  21. prižígati, -am, vb. impf. ad prižgati; anzünden.
  22. prižigȃvəc, -vca, m. der Anzünder, Cig., Jan.
  23. prižrebljáriti, -ȃrim, vb. pf. als Nagelschmied o. Nagelkrämer erwerben, Cig.
  24. prižrebljáti, -ȃm, vb. pf. annageln, Cig., Jan.
  25. prižúgati, -žȗgam, vb. pf. durch Drohen erreichen oder erzwingen, Jan. (H.).
  26. prižúliti, -im, vb. pf. mit Schwielen, d. i., mit harter Arbeit verdienen: prižuljen ajdov kruh, Zv.
  27. prižvę́čiti, -im, vb. pf. kauend kommen, Cig.
  28. prižvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. klingelnd, schellend kommen, Levst. (Zb. sp.).
  29. prižvenkljáti, -ȃm, vb. pf. = prižvenketati, Jan. (H.).
  30. prižvížgati, -am, vb. pf. 1) pfeifend herankommen; — 2) p. si kaj, sich etwas erpfeifen, Cig.
  31. prižvižgávati, -am, vb. impf. dazupfeifen, mit dem Pfeifen begleiten: Lepo mu je ptič'ca prižvižgavala, Npes.- Mik.
  32. prižvižgováti, -ȗjem, vb. impf. dazupfeifen, mit dem Pfeifen begleiten, Cig.
  33. prižvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. zwitschernd kommen.
  34. pȓja, f. = 1. prnja, C., Mik.
  35. pŕkati se, -am se, vb. impf. = prskati se, C.
  36. pȓkəc, -kca, m. neka kožna bolezen: menda = peračec, Erj. (Torb.).
  37. pŕkovəc, -vca, m. der Bovist (lycoperdon bovista), Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
  38. pȓlje, adv., nam. prvlje = prej, vzhŠt.- Vest.
  39. 1. pȓnja, f. der Wortstreit, der Zank, Jan., ogr.- Mik.
  40. 2. pȓnja, f. der Fetzen, Ravn., BlKr.- M., C.; odpisal je na neki trdi, grapasti prnji, LjZv.; — prim. 2. brnja; tudi hs. prnja, der Fetzen.
  41. prnjáti, -ȃm, vb. impf. streiten, ogr.- Mik.; = p. se, Jan.; p. se nad čim, ogr.- Valj. (Rad).
  42. pŕnjavəc, -vca, m. = razcapan človek, BlKr.- Let.
  43. pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
  44. probẹlẹ̑žba, f. die Vormerkung, DZ.
  45. probẹlẹ́žən, -žna, adj. Vormerkungs-: probelẹ̑žna prošnja, DZ.
  46. probẹlẹ́žiti, -lẹ̑žim, vb. pf. vormerken, DZ.
  47. probı̑tək, -tka, m. die Ausbeute ( bes. in Bergwerken), h. t.- Cig. (T.).
  48. problẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. = obledeti, Vrt.
  49. probȗd, m. das Erwachen, Let.; narodni p., SlN.
  50. probudı̑telj, m. der Erwecker, Zora.
  51. probudíti, -ím, vb. pf. erwecken = zbuditi, prebuditi, nk.
  52. prǫ́cajna, f. ein geflochtener, runder Korb ohne Henkel, C., BlKr.; v procajnah (procanjah) nosijo blagoslov v cerkev o veliki noči, BlKr.- Navr. (Let.); — ein bauchiger Korb mit Henkeln, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — (tudi: prǫ̑caj, prǫ̑cək, Dol.); — prim. cajna.
  53. prǫ́cajnica, f. dem. procajna, C.
  54. procẹ̀d, -cẹ́da, m. polje na proced, durchlassender Boden, C.
  55. procẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = ocenjevati, precenjevati, Krelj.
  56. procēnt, m. odstotek, das Procent.
  57. prǫ́cẹp, m. rakla, s katero se zažiga kopa, die Quandelstange, Mune v Čičih- Erj. (Torb.).
  58. procēs, m. das Verfahren, der Process ( chem., phil.), Cig. (T.), Žnid.
  59. procẹ̑sija, f. der feierliche Umgang, die Procession; procesija bo šla tod; iti s procesijo, an der Procession theilnehmen; cela p. jih je prišlo, jvzhŠt.
  60. pròč, adv. weg; p. iti, p. vzeti, p. dejati itd.; p. od mene! roke proč! proč je (es ist aus, es ist vorbei), ni več pomagati! (tudi: proč je, er (sie) ist dahin! vse je proč, alles ist verloren).
  61. pročítati, -am, vb. pf. = prečitati, Zora; ( hs.).
  62. pročr̀t, -čŕta, m. das Profil, h. t.- Cig. (T.); dolžinski p., das Längenprofil, prečni p., das Querprofil, Levst. (Močv.).
  63. prǫ́d, m. das Gerölle, das Geschiebe, der Flussschotter; die Sandbank, Cig. (T.), C.; die Flussinsel, Meg.- Mik.; (prodi heißen die Drauinseln, Mik.).
  64. prọ̑daj, m. der Verkauf: na prodaj, zum Verkauf, feil; tukaj je na prodaj žito, vino, hier ist Getreide, Wein zu haben; to ni na p., das ist nicht feil; pol sveta je na prodaj, pol se ga pa more kupiti — in der Welt ist alles feil, Npreg.- Cig.; imeti na p., zu Kaufe, feil haben; gre v prodaj, es findet Absatz, jvzhŠt.; marsikaj se je dalo v prodaj (ist verkauft worden), Jurč.; za prodaj pripravljati, Jurč.; — druzega prodaja ni (= druge reči, ki bi se prodajala), Prim.
  65. prodȃja, f. der Verkauf; posilna p., zwangsweise Veräußerung, DZ.; p. duhovnih reči, Krelj; slaba p., schlechter Absatz, Cig.; na prodajo = na prodaj, Meg., Boh., Dalm.; nebesa so na prodajo, Krelj; na prodajo postavljene reči, Hip. (Orb.); na prọ̑dajo biti, v prọ̑dajo staviti, Levst. (Nauk); — der Verschleiß; p. soli, tobaka; p. na debelo, na drobno, der Groß-, Kleinverschleiß.
  66. prodajáč, m. der Verkäufer, der Verschleißer, Cig., Levst. (Nauk).
  67. prodȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad prodati; verkaufen, feilbieten; na debelo, na drobno p., im Großen, im Kleinen, en gros, en detail verkaufen; na vago p., nach dem Gewichte verkaufen; po hišah p., hausieren, Jan.; dolg čas p., lange Weile haben, jvzhŠt.; čas p., müßig sein, Cig.; revo p., in Noth und Elend sein, Cig.; = siromaščino, revščino p., Z., jvzhŠt.; sitnost p., lästig fallen; zijala p., gaffen; svojo učenost p., seine Weisheit auskramen, Cig.; laži p., Lügen vorbringen, Cig.
  68. prodajȃvəc, -vca, m. der Verkäufer; der Verschleißer; der Feilbieter; — tudi: prodȃjavəc.
  69. prodȃjnik, m. der Verräther, ogr.- C.
  70. prọ̑dałən, -łna, adj. verkäuflich: prodalno meso, Levst. (Nauk).
  71. prǫ́dast, adj. schotterig, kiesig; prodasta zemlja.
  72. prodáti, -dám, I. vb. pf. 1) verkaufen; z dobičkom, z izgubo p., vortheilhaft, mit Schaden verkaufen; p. pod nič, spottwohlfeil verkaufen; po dražbi p., verauctionieren; — 2) verrathen, ogr.- C.; — II. prǫ́dati, prǫ́dam, vb. impf. = prodajati, Gor.; ti, ki olje prodajo, Krelj; Po čem vi raje prǫ́date? Npes.- Vod. (Pes.); Lepoto zemlje prodate na drobno, Str.
  73. prodávati, -am, vb. impf. ad prodati = prodajati, ogr., kajk.- Valj. (Rad), Levst. (Nauk).
  74. prodȃvəc, -vca, m. = prodajavec, Meg., Trub., Krelj.
  75. prǫ́dəc, -dca, m. = prod, das Gerölle, Jan., C.; der Schotter, vzhŠt.
  76. prǫ́dək, -dka, adj. eifrig, muthig, C.; munter, C., Mik.; prodka voda, Zora; prodka beseda, fließende Sprache, Bes.
  77. prodekováti, -ȗjem, vb. impf. = pridigati, kajk.- Valj. (Rad).
  78. prodı̑rati, -am, vb. impf. = predirati: vorwärts dringen, eindringen, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min.); veter prodira v najmanjše luknjice, Žnid.
  79. prǫ̑dnat, adj. Flussschotter enthaltend, schotterig; prodnata zemlja.
  80. prǫ̑dnik, m. 1) okrogel kamen v produ, der Rollstein, der Flussstein, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) eine Art Strandläufer: das Grünbeinchen (tringa), Cig., Frey. (F.).
  81. prodnjáča, f. = prodovita zemlja, kajk.- Valj. (Rad).
  82. prodȏłžək, -žka, m. die Verlängerung, Erj. (Som.).
  83. prodołžíti, -ím, vb. pf. verlängern, Cig. (T.), DZ., Zora; — stsl., rus.
  84. prodòr, -dóra, m. = predor, der Durchbruch (eines Flusses durch das Gebirge), Cig. (T.); morski p. = morska ožina, C.
  85. prodorína, f. prodorine, das Eruptivgestein, Erj. (Min.).
  86. prodovína, f. das Flussschottergerölle, das Geschiebe, der Schotterboden; die Geschiebmasse, DZkr.
  87. prodrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. = predreti, durchdringen, durchbrechen, Jan., C., Zora.
  88. producēnt, m. pridelovavec, izdelovavec, der Producent.
  89. prodȗh, m. das Luftloch, C., Cig. (T.); — stsl.
  90. prodūkt, m. pridelek, izdelek, plod, ( math.) zmnožek, das Product.
  91. profēsor, -rja, m. naslov višjih učiteljev, der Professor.
  92. profīl, m. die Seitenansicht, der Durchschnitt, das Profil.
  93. profōs, m. vojaški jetničar, der Profoß.
  94. prǫ́ga, f. 1) ein länglicher Fleck, C., Rib.- Mik.; der Streifen ( z. B. an einem Thiere), C.; die Borte am Kleid, C.; proge, die Streifung der Krystalle, Cig. (T.); — die Strieme, Meg., Dict., Mur., Dalm.- M.; krvava proga, die Blutstrieme, Cig.; proge komu izprati, Dalm.; proga je stekla (vztekla), eine Strieme entstand, Z.; — die Schramme, Cig., Jan.; — die Linie: železnična, telegrafna p., die Bahnlinie, die Telegraphenlinie, Cig. (T.), C., nk.; — die Strecke, nk.; — 2) eine gestreifte Kuh, Cig.
  95. progȃnjati, -am, vb. impf. ad prognati = preganjati, nk.
  96. prǫ̑gar, -rja, m. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  97. prǫ́gast, adj. gestreift; progasta krava, Cig.; progasto pisan, gebändert, Erj. (Min.); — voll Striemen, Dict.
  98. progàt, -áta, adj. voll Striemen, striemig, Mur.
  99. prǫ́gati, -am, vb. impf. bestriemen, Cig.
  100. prǫ́gavəc, -vca, m. ein gestreiftfleckiger Apfel, C.

   56.848 56.948 57.048 57.148 57.248 57.348 57.448 57.548 57.648 57.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA